Res je nenavadno, da je v JEKu najboljša takrat dostopna ameriška tehnologija, ruske ni niti za vzorec. Pa tako pametujemo o komunizmu in presežkih.
Chat gpt-6 luna:
Ker je Jugoslavija izbrala zahodno tehnologijo. V začetku 1970-ih je iskala ponudbe za elektrarno; med kandidati sta bila Siemens iz Zahodne Nemčije in ameriški Westinghouse. Westinghouse je z odobritvijo ameriške vlade zmagal na razpisu, elektrarno pa sta skupaj načrtovali in financirali Slovenija in Hrvaška, takrat republiki Jugoslavije.
To je ustrezalo Titovi politiki neuvrščenosti: Jugoslavija ni bila del sovjetskega bloka in je lahko sodelovala tudi z ZDA ter zahodno Evropo. Sovjetski dobavitelj očitno ni bil izbran v tem konkretnem razpisu — torej ne zato, ker bi bila Krško »sovjetska« ali da Sovjeti tehnično ne bi mogli graditi elektrarn, ampak zaradi izida jugoslovanske izbire in politično-gospodarskega položaja države.
Gemma 4:
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) ni bila zgrajena s sovjetsko tehnologijo in kapitalom predvsem zaradi specifikne politične in gospodarske situacije v takratni Jugoslaviji ter tehničnih zahtev tudi tistega časa.
Čeprav je bila Jugoslavija tesno povezana s socialističnim blokom, je pod vodstvom Josipa Broza Tita vodila politiko neprisojnosti in se je poskušala ravnovesiti med Vzhodom in Zahodom. To se je odrazilo tudi pri izbiri tehnologije za energetiko. V tistem obdobju so bile sovjetske nuklearne elektrarne (predvsem tiste s tehnologijo RBMK) v nekaterih aspektih manj preverjene za civilne namene v evropskem okolju ali pa niso ustrezale jugoslavenskim predstavjam o varnosti in učinkovitosti.
Namesto sovjetske tehnologije se je Jugoslavija odločila za sodelovanje s Zmogodnim Zahodnim podjetjem, konkretno s ameriškim podjetjem Westinghouse. Razlogi za to so bili:
* **Tehnološka zanesljivost:** Ameriški tlačni vodni reaktorji (PWR), ki jih je ponujal Westinghouse, so veljali za varnostni standard in bili so tehnološko naprednejši za namen proizvodnje elektrike.
* **Finančne in politične ugovori:** Projekt je bil zasnovan kot joint venture med Slovenijo in Hrvatsko, pri čemer je bila zlahoma izbrana tehnologija, ki bi omogočila dostop do zahodnih kreditov in strokovnega znanja.
* **Strategija diversifikacije:** Jugoslavija je z nakupom zahodne tehnologije želela preprečiti prevečno odvisnost od Sovjetske zveze, kar je bilo v skladu z njenim zunanjepolitičnim ciljem neodvisnosti.
Tako je NEK postala kombinacija jugoslavijskega kapitala in ameriške tehnologije, namesto da bi bila sovjetski projekt, kar je bilo v tistem času značilno za mnoge večje infrastrukturne projekte v Jugoslaviji, kjer so pogosto izbirali najboljšo razpoložljivo tehnologijo ne glede na ideološko pripadnost ponudnika.