Mogoče pa ni tako brezvezno včasih pogledati tudi nazaj.
Citiram:
Premier pa je medtem neutrudno ponavljal, da je država naslednja v vrsti za mednarodno pomoč. "Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic," je Janša v več intervjujih konec avgusta 2012 strašil z bankrotom države. Ko so premierjeve prerokbe povzeli še tuji mediji, je bila Slovenija na milost in nemilost prepuščena finančnim trgom in Evropski komisiji. Zahtevani donosi na slovenske obveznice so se močno povečali, pa čeprav je bil javni dolg še leta 2012 krepko pod najvišjo dovoljeno mejo, med drugim poudarja ekonomist Jože P. Damjan.
Bonitetne ocene Slovenije so zato padale, finančni trgi so ji zapirali vrata, Slovenija se je znašla na seznamu držav, ki so bile kandidatke za vstop v območje zloglasne evropske trojke.
Sem kar malo pozabil, kako je bilo..
Danes, ko gledam na to z drugimi z izkušnjami, se ne morem znebiti občutka, da je bil ta manever takratne vlade nameren. Verjetno so računali na to, da se bo vrednotenje državnih podjetij precej znižalo, nato pa bodo s pomočjo tujih investitorjev, ki so kljub krizi sedeli na miljardah $, ta podjetja kupili za "drobiž". Strategijo je nato presekala Bratuškova, ki ni bila iz istega tabora. O njeni sposobnosti ali nesposobnosti bi lahko debatirali, a dejstvo je, da se plan ni uresničil.
Je pa verjetno boleče za podpornike tovrstne "kraje", da so morali čakati 14 let, da lahko sedaj uresničijo plane. Žal, ali pa na srečo jim je ostalo precej manj podjetij, kjer je to še mogoče.