Kakšen matematični približek človek. Nekdo samo z politično voljo/izvolitev ne pride na to mesto, četudi ga potrdi sam "bog". Da si lahko izvoljen, je potrebno prehoditi kar dolgo pot in v očeh stroke napisati vsaj kakšen "narek".Ti si edini ki levake omenja.
Verjamem pa, da je na tako kompleksno pot, ki jo do imenovanja ustavnega sodnika prehodi oseba, z lahkoto to orisati kot, še ena politična funkcija levakov.
Vsekakor je vredno spraševati bolj pametnega od sebe, večino ljudi te samokritike nima. Njihova mnenja in stališča so edino pravilna in bogokletno bi bilo imeti drugačna.
Dobro vprašanje.
Saj to je značilnost prava, da omogoča različne interpretacije. Vseeno obstajajo neki ustavno-pravni okviri in metode, na katere je naslonjena odločitev in tudi utemeljitev. Po mojem je znotraj procesa samega pomembno KAKO se nekaj interpretira, ne kdo. Upam, da je tako. Izven stavbe sodišča pa verjetno res najbolj šteje kdo oz. čigav je kako glasoval...
Omemba "levakov" je bila podana, ker je dan danes to zelo popularna beseda in je postalo stičišče vsega, s čimer se nekdo ne strinja.
Svetovni nazor je tudi odprt pravni pojem, ampak vseeno ne tako kot so to javni interes, sorazmerno, človekovo dostojanstvo, razumno obdobje...v dobri veri itd. Tega ne zmanjka.
Človek bi si mislil, da velja KAKO, ne KDO. Če pa pogledaš večino bolj kontroverznih odločitev, je bila delitev strogo LEVI - DESNI. Če spotoma še izveš, da je predhodni predsednik US Accetto eni od levih strank pomagal pisati program, ti je vse jasno. No, tudi ddr. Jaklič na drugi ne skriva usmeritev. Potem je vprašanje samo, za katere slamice se bojo fantje in dekleta oklepali, da bi dosegli svoj prav.Saj to je značilnost prava, da omogoča različne interpretacije. Vseeno obstajajo neki ustavno-pravni okviri in metode, na katere je naslonjena odločitev in tudi utemeljitev. Po mojem je znotraj procesa samega pomembno KAKO se nekaj interpretira, ne kdo. Upam, da je tako. Izven stavbe sodišča pa verjetno res najbolj šteje kdo oz. čigav je kako glasoval...
Po moje bi bil problem, če bi se sodnik na primer skliceval na javni interes, brez da ta interes poveže s pravno podlago. To bi smrdelo po politični opredelitvi in ne strokovni...in smrdelo bi z razlogom.
Kako je v resnici in ali so ustavni sodniki kakorkoli zavezani, da v primeru pravno neustrezne utemeljitve njegov glas ne velja...ne bi vedel. Kako je v Švici je naslednje vprašanje
Žal ne morem, da se ne bi izognil whataboutismu, a zgodba gre nekako takole. Prejšnja vlada je začela mandat z zakonom od odpravi škodljivih posledic Janševe covid vlade. Omnibus je romal na US in bil potrjen kot skladen z Ustavo. In tu zdaj nastopi whataboutism ali odprta Pandorina skrinjica: če je bil en omnibus dovoljen, očitno in ustavno-pravnega razloga, da ne bi bil še kakšen. Če ga bo US zdaj sesulo, se tega ne bo dalo razumeti drugače kot politično in ne pravno.
Referendum bo po mojem mnenju padel.
Kaj pa vem, jaz bi rekel, da je glede na vprašanja lahko sodnik konzervativen pri enem in liberalen pri drugem ali če obrnem je lahko en sodnik liberalen, drugi pa konzervativen pri istem vprašanju. Jaz temu ne bi rekel levo-desno, ker implicira politično odločanje in ne strokovno ter nazorsko. Dokler so odločitve ustrezno pravno utemeljene seveda. In sploh ne vidim problema v tem, ampak temelj pravne države
leta je 1992 vpisal na študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Z namenom, da bi poglobil teoretsko podlago študija prava, se je leta 1994 vpisal še na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (smer filozofija). Končal je obe fakulteti. Leta 2002 je končal magistrski študij in leta 2005 pridobil naziv doktorja znanosti. Doktorska disertacija nosi naslov »Pravo in pravičnost – rehabilitacija naravnega prava pri Ronaldu Dworkinu«. V delu se teoretsko poglobljeno posveča filozofskim vprašanjem razmerja med pravom in pravičnostjo ter pravnemu filozofiranju enega najvplivnejših sodobnih teoretikov prava, Ronalda Dworkina, s poudarkom na ponovnem premisleku in uveljavitvi tradicije naravnopravnih načel. Zaposlil se je na Fakulteti za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Na fakulteti je opravljal razne funkcije, med drugim je bil prodekan, predstojnik Oddelka za filozofijo in vodja Katedre za pravo. V letu 2014 je bil svetovalec Rektorja univerze za pravne zadeve. Od leta 2013 dalje je zaposlen samo na Znanstveno-raziskovalnem središču – Koper, kjer je trenutno predstojnik Pravnega inštituta in predsednik Komisije za etična vprašanja.
Ej… kok lepo. Res. In tu se konca.Referendum bo po mojem mnenju padel.
Kaj pa vem, jaz bi rekel, da je glede na vprašanja lahko sodnik konzervativen pri enem in liberalen pri drugem ali če obrnem je lahko en sodnik liberalen, drugi pa konzervativen pri istem vprašanju. Jaz temu ne bi rekel levo-desno, ker implicira politično odločanje in ne strokovno ter nazorsko. Dokler so odločitve ustrezno pravno utemeljene seveda. In sploh ne vidim problema v tem, ampak temelj pravne države
Ravno tako ne bi avtomatično sklepal, da če je sodnik kot strokovnjak pomagal spisati program levi/desni stranki, na US sprejema politične odločitve. Če že, bi za podlago vzel njegove odločitve oz. argumentacijo v upravnih postopkih in tam iskal diskrepanco ali morda še bolje ujemanje med pravno utemeljenim in politično motiviranim argumentiranjem.
