Hja v Maribor sem se vrnil Maja. Torej od takrat. Ker so mi sodelavci to gostilno priporočali kot oh in sploh sem šel tja z njimi večkrat na kosilo.
Lignji kakor kdaj. Včasih premalo pečeni, včasih žilavi. Tradicionalno slabo očiščeni, v porciji 5 mini komadov (žar). Razlike med panirami, tržaškimi in ocvrtimi lignji ni. Kar koli naročiš dobiš isto. Krompir znajo postreči razkuhan, ali pa surov. Jih ne gane.
Ostala riba iz zmrzovalnika včasih naravnost smrdi. Tako kot pri mehkužcih tudi pri ribi niso vešči temeljitega čiščenja. Občutek imam, da imajo ribo zmrznjeno in jo potem na hitro oddtajajo v mikrovalovki, dvakrat obrnejo na električni plošči in ti jo postrežejo.
Tudi klasika (dunajski s pomfijem) jim ne gre. Teletino jim je škoda zaupati, ker jo uničijo, svinjina pa taka, da človek dobi občutek, da tisto, kar ima na krožniku, preževekuje zato, ker je crknilo od starosti. Ne bom nadaleval, ker vrhunski ribji restavraciji šniclov ne gre očitati.
V solati sem dobil polek naročenega že marsikaj. Beljakovinskih dodatkov v obliki polža, do ostankov perutniske solate - perja.
Pretekli teden sem s to restavracijo dokončno zaključil. Na njihovem jedilnem listu ni stvari, ki bi jo znali pripraviti tako, da bi bila prebavljiva. Sloves vrhunske ribje restavracije si ta restavracija vsekakor ne zasluži.
)
