Kakšno škodo pa padavine naredijo ravni strehi? Škoda je bolj kot ne zaradi razpadanja folije in njenenih varov. Je pa res da so fasade veliko bolj na udaru, ker ni napušča.
gibanje cen stanovanj v prihodnosti
- Ustvarjalec teme jtfc
- Začetni datum
Ne vem kako so izvedene strehe na Portugalskem. Priznam da nisem bil tam.
Opazil sem, da kar nekaj medijev piše privoščljive članke, kjer se naslajajo nad nesrečo mladih. Sploh Finance ali Žurnal rada to delata. Tam delajo kako sadisti?
Čakali na padec cen, danes za letno plačo dobijo četrtino manj stanovanja
www.zurnal24.si
Čakali na padec cen, danes za letno plačo dobijo četrtino manj stanovanja
Čakali na padec cen, danes za letno plačo dobijo četrtino manj stanovanja
Cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji so v zadnjem desetletju rasle bistveno hitreje od plač, kažejo podatki Statističnega urada RS ter Geodetske uprave RS. Dostopnost stanovanj je v Sloveniji posledično vse manjša, še posebej za mlade.
Obicajne ravne strehe imajo najmanj pesek zgoraj ce ne drugega. Tako da folija ni izpostavljena UV in ne razpada.
V sredini V-ja je zleb. Enak kot na obicajni strehi na vsaki strani."Zraven tega peinese več funkcionalnega bivalnega prostora na tlorisno površino."
Glede na ceno zemljišč je tole izjemno pomemben fakor. Pa saj ni treba, da je zares ravna, naj ima nekaj padca.
Kdor bi se pa rad zgražal nad neumnostjo investitorjev, pa se naj zapelje čez Šentjakob, kjer bo videl tri nove bajte s streho v obliki črke V. Ne zajebavam se
kdo je neumen in kdo se smeji….
mislim pa da so dvojcki in je pac konta obrnjena mansarda.
Inventivne ideje so ravno pri strehah najbolj dobrodošle. Kupil bo pa naivnež, ki kupuje z očmi.
Je ze vseljeno nekaj casa…mislim da.
pomisli logicno - posevna streha ki ima en zleb namesto dveh. Pa v mansardi ne potrebujes stresnih oken ker imas normalna….
A če ti ne bi pisal debilnih komentarjev bi bil nepremičninski problem rešen?
Recimo nekateri bloki iz sedemdesetih dalje, so tak primer, z žlebom na sredini.
V Sloveniji obstajajo dve vrsti ravnih streh. Take ki puščajo in take, ki še ne puščajo.
Zagotovo ne. Bila je damo opazka. Glede drugega neestetskega problema.
Žleb na sredini?? Zakaj že?? Sicer imam tako streho na morju, pa so nagibi speljani na vsako stran stavbe. Zavedam se da bo enkrat tudi ta streha začela puščat ampak najbolj nadležno delo bo odstranitev kamenja (in vice versa). Folijo zavarijo v relativno kratkem času.
Je pa res, da ko doli pihne +200km/h niti trznem ne. Oziroma je večja skrb če bodo odletele rolete iz oken. Kot berem, pa je letos že kar nekaj običajnih streh razkrilo, ne na morju ampak pri nas...
Pa saj ima tudi večina starih blokov na nek način ravno streho. Ste kdaj pogledali gor oz. bili kdaj na taki strehi? Pač je pomembna izvedba. Tako kot npr. ploščice v kopalnici v tušu. Potem tudi to ni smotrno...
A govoriva midva o enakih rečeh? Ker prvič slišim da bi prostorski načrt odrejal koliko, kje in na kateri strani stavbe bodo žlebovi. Če pa ima arhitekt kako neumno idejo, pa jo tudi investitor lahko popravi oziroma arhitekta opozori. Bolj je možnost, da je investitor hotel 400 eur privarčevat, da naredi samo en žleb in eno ponikovalnico namesto dveh ali več.
Težava je v tem, da gre pri vsaki tehnični rešitvi enkrat nekaj narobe. Zdaj ali zaradi nesolidne gradnje (kot je zelo tipično za trg), ali zaradi staranja materialov, nepravilnega vzdrževanja, ekstremnih vremenskih razmer (to sploh ni treba da so rekordne padavine ampak že taljenje snega spomladi), ampak enkrat zagotovo gre.
Take reči je ljudem, ki izdelujejo tehnične rešitve prepogosto izjemno težko dopovedati. Objekte kot je C0 delajo, ko so novi: "kako gre lahko kaj narobe, saj vidiš betonsko kanaleto?"... Potem daš link na članek, kako je DARS moral menjati 20 let staro kanaleto za meteorno vodo z AC, za 20 let star odsek AC pri Črnem kalu, pa jim še kar ne klikne.
Na objekt pride elektrikar, ki mora zamenjati križno stikalo in ne more verjeti, da je to po 6ih letih uporabe fizično odpovedalo... Zakaj pa preostalih 30 še vedno dela?
Tukaj so namesto ene ravne strehe naredili dve in vmes dali skriti žleb. What could go wrong here.
Potem je pa razlika med eno in drugo rešitvijo samo v tem, kako velika bo katastrofa zaradi inovativne rešitve: če je žleb zunanji bo voda pač tekla mimo, lahko po fasadi ali ne. Če je notranji, bo lahko teklo v noter ob zunanji steni.
Tukaj bo pa teklo malo v eno in malo v drugo enoto bajte. Namesto posmeha kot ga gledamo pri kop. Ilirija bo pač katastrofa v notranjosti obeh enot.
Take reči je ljudem, ki izdelujejo tehnične rešitve prepogosto izjemno težko dopovedati. Objekte kot je C0 delajo, ko so novi: "kako gre lahko kaj narobe, saj vidiš betonsko kanaleto?"... Potem daš link na članek, kako je DARS moral menjati 20 let staro kanaleto za meteorno vodo z AC, za 20 let star odsek AC pri Črnem kalu, pa jim še kar ne klikne.
Na objekt pride elektrikar, ki mora zamenjati križno stikalo in ne more verjeti, da je to po 6ih letih uporabe fizično odpovedalo... Zakaj pa preostalih 30 še vedno dela?
Tukaj so namesto ene ravne strehe naredili dve in vmes dali skriti žleb. What could go wrong here.
Potem je pa razlika med eno in drugo rešitvijo samo v tem, kako velika bo katastrofa zaradi inovativne rešitve: če je žleb zunanji bo voda pač tekla mimo, lahko po fasadi ali ne. Če je notranji, bo lahko teklo v noter ob zunanji steni.
Tukaj bo pa teklo malo v eno in malo v drugo enoto bajte. Namesto posmeha kot ga gledamo pri kop. Ilirija bo pač katastrofa v notranjosti obeh enot.
