Seveda nisi bral, kdo pa dan danes to se pocne. Pusti ti gospodarske evglene in paramecije, ukvarjaj se z dejavnostjo tvojega dometa. Predvsem pa ne brat. To je fuj.
gibanje cen stanovanj v prihodnosti
- Ustvarjalec teme jtfc
- Začetni datum
Apollo8: no, jaz sem pa vse prebral in od tebe in tonya. Po zakonih imaš tehnično prav, težava pa nastane zaradi tega kar tony piše: sprege med vsemi vpletenimi in lobiranjem/podkupovanjem odločevalcev/politikov. Recimo en konkreten primer: Turkova sušilnica sadja je sedaj legalizirana, a bi morala biti že nekajkrat rušena. Ja, vse po zakonu, ne? Zanimivo, da ta zakon precej hitreje doleti navadne ljudi.
Pri mojem bloku so se tudi izkazale nekatere napake: podjetje je šlo v stečaj. Tožba nadzornega? Itak, preden bi MORDA dobil pravdo, bi bil tudi ta že v stečaju.
Pri mojem bloku so se tudi izkazale nekatere napake: podjetje je šlo v stečaj. Tožba nadzornega? Itak, preden bi MORDA dobil pravdo, bi bil tudi ta že v stečaju.
To da sistem nepopolno ali slabo deluje lahko vidimo na vec podrocjih. Izzid tega zavedanja je lahko da se strinjamo da imamo slab sistem, lahko pa postavljamo trditve da je investitor kriv za vse tezave.
to je lepa pot da se bo folk v tem socialisticnem raju se cez 10 let spraseval zakaj drzava ne zgradi stanovanj, tisti grdi hudobnezi ki so se prej lotevali gradnje za trg bodo pa imeli stante in tej isti nezadovoljni raji pivo prodajali na zborovanjih za izgradnjo vec stanovanj.
to je lepa pot da se bo folk v tem socialisticnem raju se cez 10 let spraseval zakaj drzava ne zgradi stanovanj, tisti grdi hudobnezi ki so se prej lotevali gradnje za trg bodo pa imeli stante in tej isti nezadovoljni raji pivo prodajali na zborovanjih za izgradnjo vec stanovanj.
Iniciator te sprege za izkoriščanje tega ni Joža z Dupleka, ki hoče stanovanje, nje? Bo kar investitor. Ali se motim?
In kot je tony napisal: to ne velja za VSE investitorje.
In ja: verjetno bi bilo bolje, da takega kompleksa ne bi bilo in bi Joža hodil v MB delat z Dupleka, ne pa da se zastruplja v v stanovanju 5min od dela v MB.
In kot je tony napisal: to ne velja za VSE investitorje.
In ja: verjetno bi bilo bolje, da takega kompleksa ne bi bilo in bi Joža hodil v MB delat z Dupleka, ne pa da se zastruplja v v stanovanju 5min od dela v MB.
Pa še to: pisal si, da naj trg naredi svoje, da se liberalizira gradnjo. A se ti zajeb? Kak naj Joža iz Dupleka ve, da je zrak usran? Kak naj Joža iz Dupleka ve, da je neko področje v Ljubljani poplavno? Drugo je, če je reka zraven?
A nima tudi hišnik Joža z osemletko pravice do zdravega življenja? In tu je pravilno, da država regulira osnovni standard, potem pa naj trg naredi svoje.
A nima tudi hišnik Joža z osemletko pravice do zdravega življenja? In tu je pravilno, da država regulira osnovni standard, potem pa naj trg naredi svoje.
Sej liberalizacija je sirok pojem. Nikjer nisem napisal naj se prostorski akti ukinejo. Ze sprememba dolocenih obmocij v vecstanovanjska bi marsikaj spremenila.
Ampak ja…bo ze. Sam naj Joza pesti drzi al pa roma na brezje. Morda pa uspe.
Jaz ne pričakujem in zahtevam, da država zgradi stanovanja.
Jaz samo pričakujem, da zakoni, akti, itd. veljajo enako za vse. In tudi tony, če sem ga jaz prav razumel (in tudi direktno je napisal (jaz isto), da to ne velja za vse investitorje) ima težavo z investitorji, ki maksimirajo svoj dobiček na račun izigravanja pravil in s podkupninami/lobiranjem dosežejo, da se recimo gradi na področjih, ki niso primerna za stanovanjsko gradnjo. Zakaj? Ker so tam zemljišča praktično zastonj. In ja, odgovornost tukaj je na tistem, ki je spremenil to območje, ampak kaj se zgodi? Nekdo spremeni področje, čez 1 leto gre pa v službo h gradbincu, gradbena firma gre pa v stečaj, potem ko pokasira. Kupci se pa lahko le za glavo primejo.
Če je recimo to, da ne smeš graditi stanovanja zraven industrijske cone z onesnaženim zrakom, zate nesmiselna omejitev, potem pač padeš v ta vzorec.
Jaz samo pričakujem, da zakoni, akti, itd. veljajo enako za vse. In tudi tony, če sem ga jaz prav razumel (in tudi direktno je napisal (jaz isto), da to ne velja za vse investitorje) ima težavo z investitorji, ki maksimirajo svoj dobiček na račun izigravanja pravil in s podkupninami/lobiranjem dosežejo, da se recimo gradi na področjih, ki niso primerna za stanovanjsko gradnjo. Zakaj? Ker so tam zemljišča praktično zastonj. In ja, odgovornost tukaj je na tistem, ki je spremenil to območje, ampak kaj se zgodi? Nekdo spremeni področje, čez 1 leto gre pa v službo h gradbincu, gradbena firma gre pa v stečaj, potem ko pokasira. Kupci se pa lahko le za glavo primejo.
Če je recimo to, da ne smeš graditi stanovanja zraven industrijske cone z onesnaženim zrakom, zate nesmiselna omejitev, potem pač padeš v ta vzorec.
jtfc
zanimiva statistika, nisem vedel, da je to tako visoka številka za Slovenijo in tako majhna za veliko drugih držav, tudi sosednje Avstrije. Zelo pomembno je, da je median tako visok in ne samo povprečje. Na povprečje vpliva malo bogatašev, median pa pomeni, da ima pol večjo številko. Pol družin v Sloveniji ima tako skupno premoženje (2 odrasla in 2 otroka) čez 250.000.
Statistika je za odrasle, ne na osebo, ce prav vidim. Ena druzina - cca 150k€.
Ksz
kam bo sla OM? Glede na inflacijo, ECB obljublja znizanje za 0.25 v prvem polletju. Si kdo upa podati analizo do konca leta?
kam bo sla OM? Glede na inflacijo, ECB obljublja znizanje za 0.25 v prvem polletju. Si kdo upa podati analizo do konca leta?
Statistična primerjava mediane in povprečja kaže porazdelitev premoženja v družbi in čim bolj sta si vrednosti podobni, več uravnilovke je v družbi. Vrednost na odraslega pa tudi kaže medgeneracijski prenos.
Vrednost na odraslega pomeni premoženje, ki ga bodo otroci podedovali. Pri povprečno 0.8 otroka na odraslega to pomeni, da več kot polovica Slovencev podeduje več kot 100.000 premoženja.
To kaže sorazmeren ekonomski potencial velike večine.
Vrednost na odraslega pomeni premoženje, ki ga bodo otroci podedovali. Pri povprečno 0.8 otroka na odraslega to pomeni, da več kot polovica Slovencev podeduje več kot 100.000 premoženja.
To kaže sorazmeren ekonomski potencial velike večine.
Verjetno bo prišlo do razslojitev. Stranke s prvovrstno bonitetno (npr ki imajo 2/3 sredstev v gotovini) bodo dobile nizke obresti.
Po recesiji potrebuje družba med 2% in 3% inflacijo in komercialne obrestne mere bodo morale biti malenkost večje. OM so delno odvisne tudi od stanja gospodarstva - če bodo podjetja najemala manj kreditov jih bodo banke ponujale prebivalstvu.
Poleg tega je treba upoštevati še pozitivne in negativne učinke kratkoročnih in potrošniških kreditov in pa popačenost zaradi majhnega slovenskega trga.
