Jest sem pred leti ponoč sanjal starega strica. Bil je tak zanimiv možak, celo življenje nosil mornarsko brado, veseljak, zelo rad za šankom, vedno vlit. Ko sem ga nazadnje videl, je ostal brez obeh nog zarad sladkorne in se je na vozičku po zadnjih kolesih vozil po domu za ostarele, če je le mogel ogovarjal kelnarco za bližnjim šankom in jo buljil v joške in rit, skratka, videti je blo da nog ne pogreša. Bli smo na morju, ponoč ga z lepga sanjam kako me zbudi, pa mi v smehu do solz razlaga, kako je on s trdim umrl. No zjutri me mat kliče, da je ponoč umrl stric.
Zdej mi tast po garaži hod, ko kurim peč, skoz je filing da je za mano. Ja, vem, vse je v glavi, samo kako pa to v glavo pride pa noben ne ve.
