Dry Hopp
- Ustvarjalec teme joorn
- Začetni datum
Citat:
Uporabnik pocast pravi:
full sem slab v fiziki...tako da ti znanstveno ne znam odgovoriti. Gre pa za to, da če ti delčki peleta pobegnejo v steklenico, se pri karbonizaciji mehurčki naberejo pod "smet" in ko odpreš flašo, se full zapeni, ker.....ne znam povedatinej utiševalec nadaljuje
Coldcrash in pretakanje sta rešitev
Co2 se zaradi presežka glede na tlak začne izločat iz raztopine, to ustvari v pivu mehurčke (ki so jasno lažji od vode in gredo proti površini) in posledica tega je tudi pena na vrhu piva.
Agitacija v raztopini pa pospešuje izločanje Co2ja, zato se tudi na F1 šampanjec prej trese da je efekt "erupcije" večji. Tudi pivo lahko pretreseš in vsi vemo kakšen je efekt. Če imaš v pivu trdo materijo deluje kot mešalo čeprav je pivo pri miru. Zato lahko hmelj pa tudi večji koščki kvasa ob dviganju iz dna povzročijo "reakcijo" v kateri se zaradi agitacije sprošča vedno več co2ja, kar vedno hitreje meša trdo materijo in efekt je potem podoben kot da bi nekdo steklenico prej fino pretresel!
Razlika med previsoko karbonacijo in to "agitacijo" je v tem da se slednja začne z malo zamika, torej odpremo steklenico in zgleda vse ok potem pa začne počasi nastajat pena ki vedno hitreje leze iz flaške. Pri previsoki karbonaciji pivo bruhne ven že takoj ko ga odpremo. Pa pri previsoki karbonaciji bo pivo tudi po izbruhu imelo še vedno veliko (preveč) mehurčkov, pri problemu s "trdo materijo" pa bo po začetnem penjenju pivo bolj kot ne "flat".
Citat:
Uporabnik Utisevalec pravi:
Citat:
Uporabnik pocast pravi:
full sem slab v fiziki...tako da ti znanstveno ne znam odgovoriti. Gre pa za to, da če ti delčki peleta pobegnejo v steklenico, se pri karbonizaciji mehurčki naberejo pod "smet" in ko odpreš flašo, se full zapeni, ker.....ne znam povedati
Coldcrash in pretakanje sta rešitev
Co2 se zaradi presežka glede na tlak začne izločat iz raztopine, to ustvari v pivu mehurčke (ki so jasno lažji od vode in gredo proti površini) in posledica tega je tudi pena na vrhu piva.
Agitacija v raztopini pa pospešuje izločanje Co2ja, zato se tudi na F1 šampanjec prej trese da je efekt "erupcije" večji. Tudi pivo lahko pretreseš in vsi vemo kakšen je efekt. Če imaš v pivu trdo materijo deluje kot mešalo čeprav je pivo pri miru. Zato lahko hmelj pa tudi večji koščki kvasa ob dviganju iz dna povzročijo "reakcijo" v kateri se zaradi agitacije sprošča vedno več co2ja, kar vedno hitreje meša trdo materijo in efekt je potem podoben kot da bi nekdo steklenico prej fino pretresel!
Razlika med previsoko karbonacijo in to "agitacijo" je v tem da se slednja začne z malo zamika, torej odpremo steklenico in zgleda vse ok potem pa začne počasi nastajat pena ki vedno hitreje leze iz flaške. Pri previsoki karbonaciji pivo bruhne ven že takoj ko ga odpremo. Pa pri previsoki karbonaciji bo pivo tudi po izbruhu imelo še vedno veliko (preveč) mehurčkov, pri problemu s "trdo materijo" pa bo po začetnem penjenju pivo bolj kot ne "flat".
Super odgovor. Hvala.
@HafnerMa: Saj princip zakaj pride do vulkana poznam. Samo zanimalo me je, zakaj so hmeljena pivo bolj občutljiva na to, kot tista manj. --> Da lahko plavajoči delci v pivu vežejo CO2 nase in povročijo verižni reakcijo izločanja CO2 iz piva. Še enkrat hvala Utiševalcu!
@HafnerMa: Saj princip zakaj pride do vulkana poznam. Samo zanimalo me je, zakaj so hmeljena pivo bolj občutljiva na to, kot tista manj. --> Da lahko plavajoči delci v pivu vežejo CO2 nase in povročijo verižni reakcijo izločanja CO2 iz piva. Še enkrat hvala Utiševalcu!
Zdravo,
ali kdo od vas mesa pivo med dry hopom? Ali bi bil izkoristek kaj boljši ali menite, da glede na možnost okužbe, ni vredno?
ali kdo od vas mesa pivo med dry hopom? Ali bi bil izkoristek kaj boljši ali menite, da glede na možnost okužbe, ni vredno?
Je zelo velika nevarnost okužbe (moraš ZARES paziti), je pa po informacijah znalcev potrebno 4x manj hmelja za isti efekt, če ga daš v ločeno flašo iz fermentorja, dobro premešaš in nazaj notri v fermentor zliješ.
Ampak, kot sem rekel, okužba ne počiva, tako da je to tvegano ...
Ampak, kot sem rekel, okužba ne počiva, tako da je to tvegano ...
Efektivnost klasičnega dry hoppinga je dokaj nizka oz. se da dobit boljšo (krajši čas hmeljenja in/ali manj hmelja). Ampak za sam homebrewing je metoda "usuj in pozabi" čisto ok ker so alternative precej bolj komplicirane. Mešanje z žlico 5 min nima nobenega posebnega efekta, poveča pa se možnost oksidacije in okužbe, poleg tega se dviga usedlino tako da tak način odsvetujem.
Lahko vsuješ hmelj v fermentor kot ponavadi in potem uporabiš kakšno zunanjo metodo agitacije. Recimo za homebrewing se lahko uporabi "blago" tresenje fermentorja, konstanten vir tega je lahko vibrator (=stvar ki oddaja vibracije, kje to dobit prepuščam domišljiji) ali pa nek basovski zvočnik. Sicer se dobi tudi namenske ultrazvočne "mešalce", ki so namenjeni laboratorijski agitaciji. Z takim tresenjem se povzroča blago valovanje v pivu in s tem se poveča absorbcija hmelja v pivo. Čas hmeljenja je ustrezno krajši oz. se izloči v krajšem času več arome, koliko je idealne čas je pa odvisno od veliko dejavnikov tako da mora vsak sam stestirat na domači opremi. V osnovi pa se čase zmanjša na 25-50% prvotnega.
V večjih pivovarnah se dry hopa pretočno, torej hmelj gre v košaro in potem se pivo iz fermentorja cirkulira preko tega nazaj v fermentor. Dry hopping na tak način traja občutno krajši čas, ponavadi traja vse skupaj nekaj ur.
Lahko vsuješ hmelj v fermentor kot ponavadi in potem uporabiš kakšno zunanjo metodo agitacije. Recimo za homebrewing se lahko uporabi "blago" tresenje fermentorja, konstanten vir tega je lahko vibrator (=stvar ki oddaja vibracije, kje to dobit prepuščam domišljiji) ali pa nek basovski zvočnik. Sicer se dobi tudi namenske ultrazvočne "mešalce", ki so namenjeni laboratorijski agitaciji. Z takim tresenjem se povzroča blago valovanje v pivu in s tem se poveča absorbcija hmelja v pivo. Čas hmeljenja je ustrezno krajši oz. se izloči v krajšem času več arome, koliko je idealne čas je pa odvisno od veliko dejavnikov tako da mora vsak sam stestirat na domači opremi. V osnovi pa se čase zmanjša na 25-50% prvotnega.
V večjih pivovarnah se dry hopa pretočno, torej hmelj gre v košaro in potem se pivo iz fermentorja cirkulira preko tega nazaj v fermentor. Dry hopping na tak način traja občutno krajši čas, ponavadi traja vse skupaj nekaj ur.
Najlepša hvala za te odgovore. Zanima pa me še kako je z dodajanjem sadja v že fermentirano pivo. Kaj predlagate? Kako ga pripravite, da dobite prijetno aromo ter okus in brez okužbe
Kaj bi še lahko naredil glede pomarančne lupine? Ko sem le-to dodal v fermentor, ko se je že zaključila primarna fermentacija, je pred flaširanjem iz fermentorja zelo lepo dišalo po lupini. Kasneje v pivu ni bilo ne duha ne sluha o pomaranči v pivu. Kako bi to lahko popravil? Pomarančno lupino sem pripravil s pomočjo vodke.
Kaj bi še lahko naredil glede pomarančne lupine? Ko sem le-to dodal v fermentor, ko se je že zaključila primarna fermentacija, je pred flaširanjem iz fermentorja zelo lepo dišalo po lupini. Kasneje v pivu ni bilo ne duha ne sluha o pomaranči v pivu. Kako bi to lahko popravil? Pomarančno lupino sem pripravil s pomočjo vodke.
Eterična olja pomaranče so precej hlapljiva (in gorljiva). Sicer nebi se sedaj spuščal v kemijo in fiziko in računanje, ampak se zna pojavit ob viru iskre pri cmarjenju v mikrovalkovki tudi kakšen "boom"!
V vsakem primeru je potrebno pazit na segrevanje ker nad 70C se eterična olja začnejo spoščat (zavrejo, se uplinijo), do 70C ki jo dosežeš za kratek čas pa nimaš nobene resne sterilizacije. ČE so lupinice pomaranče posušene pa je sploh efekt segrevanja tam kjer bi moral bit ničen, ker ni vode ki bi absorbirala energijo mikrovalov.
Tako da mikrovalovka za tole ni najboljša, je ok za sadje in podobne stvari ki niso tekoče (da bi jih lahko steriliziral na običajen način na toploti) vsebujejo pa veliko vode v lupini.
Eterična olja pomaranče so tudi zelo topljiva v alkoholu tako da vodka ali še bolje 90+% alkohol bo raztopil večino olja. Dejansko je bolje dat potem v pivo ta alkohol kot pa lupino, vsekakor pa oboje ker vsebuje alkohol večino eteričnih olj.
Tako da mikrovalovka za tole ni najboljša, je ok za sadje in podobne stvari ki niso tekoče (da bi jih lahko steriliziral na običajen način na toploti) vsebujejo pa veliko vode v lupini.
Eterična olja pomaranče so tudi zelo topljiva v alkoholu tako da vodka ali še bolje 90+% alkohol bo raztopil večino olja. Dejansko je bolje dat potem v pivo ta alkohol kot pa lupino, vsekakor pa oboje ker vsebuje alkohol večino eteričnih olj.
Sam eksperimentiram z dodajanjem mangota v semipšenično pivo. Kupim svežega, dobro operem, razkužim delovno površino, nož. Zmrznem (nekje sem prebral da je pametno, da popokajo celične stene). Odmrznem v mikrovalovki, toliko da je "topel". Naj bi imelo dvojni efekt, hitrejše kot je odmrzovanje, manj je šans za okužbo, mikrovalovi pa naj bi pobili tudi morebitne mikroorganizme. Dodam v fermentor (svež, razkužen, za to da ne aeriram pivine in ne dvigujem usedline) in pretočim iz pipice na pipico - torej, da teče od spodaj tako da pride čim manj piva v stik z luftom. Moram reči, da kvasovke obožujejo sadje, ker nekje dva dni majo ful fešto
mnenja o moji metodi zelo dobrodošla
mnenja o moji metodi zelo dobrodošla
Da bi mikrovalovi pobijali mikroorganizme bo potrebno verjetno še malo čarovništva dodat ...
Drugače mi je pa v vsem ostalem tvoja metoda všeč. Mislim, da sem na TV gledal enega iz ZDA, ki je razlagal, da lubenice ustrezno tretira, da dobi sok iz njih, katerega doda med batch-primingom. Efekt je, da kvasovke požrejo cuker iz soka lubenice, eterična olja alias arome pa ostanejo in da je super za poleti. Čakam na taprave lubenice, da probam letos ...
Drugače mi je pa v vsem ostalem tvoja metoda všeč. Mislim, da sem na TV gledal enega iz ZDA, ki je razlagal, da lubenice ustrezno tretira, da dobi sok iz njih, katerega doda med batch-primingom. Efekt je, da kvasovke požrejo cuker iz soka lubenice, eterična olja alias arome pa ostanejo in da je super za poleti. Čakam na taprave lubenice, da probam letos ...
Dejstvo je, da večina okužb nastane pred dodajanjem kvasa... Med hlajenjem, pretakanjem pivine pred fermentacijo, do začetka fermentacije.
Po končani fermentaciji oz. pred dodajanjem DH-a je možnost okužbe precej manjša (% alkohola, manj sladkorja itd.)
Če se ti ni okužilo med hladnim whirpolom (ki ga najbrš dela večino od nas), se ti ne bo tudi med DH-om ( seveda če paziš enako), pa tudi če malo pomešaš, čeprav po mojem mnenju ni potrebno.
Nazadnje urejeno:
Podobne teme