Uspeh oz. sreča je zelo subjektiven pojem. Jaz bi bil zelo nesrečen, če bi bil oseba B ali C, ne bi bil pa tudi zadovoljen kot A.
V naši ulici imamo precej pestre stanovalce.
Upokojenega proizvodnega delavca, človeka iz družabne in črne kronike, povprečnega avtomehanika, finančno zelo bogatega direktorja lokalne poslovalnice tuje korporacije, privatnika, ki ima "pod kozolcem" delavnico za švasanje, lastnika IT firme, pobeglega zapornika, vojaka, izkušenega inženirja v firmi s tujim lastnikom, nepremičninskega mogotca ...
Kakšnon življenje imajo?
Nekomu se svet konča 25 km od doma, za 1 teden Umaga 14 dni pakira in se psihično pripravlja na situacije, ki jih bo tam srečal, nekdo se z ženo dobro razume, pogosto potujeta, jadrata, iz šole pa ga tudi redno kličejo zaradi vzgojnih težav z otroki, nekdo prepogosto pije, nekdo ima bolnega otroka, nekdo si je ženo kupil v Aziji, nekdo je toliko zakreditiran, da že leta ni bil na dopustu, nekomu so se ob ločitvi otroci odpovedali, nekomu bodo na dražbi prodali vse premoženje, nekdo je pogosto na sodiščih (ne zapornik), nekdo je vesel, ker si končno lahko privošči Mercedesa, a je majhen im debel zaplankan prostak, nekdo ženo ljubi bolj kot vse na svetu, ampak z njo ne upa imeti otroka, ker ve, da imata tako različen pogled na vzgojo, da se bosta zaradi otroka razšla ...
Kdo je srečen? Kdo uspešen?
Težko rečemo, ker nismo v njihovi koži. Življenje tudi ni premica, ampak imaš na poti vzpone in padce.
Po mojem mnenju je uspešen tisti, ki je zdrav, ki ne rabi vsakega evra dvakrat obrniti, ki na denar me gleda kot na breme, ki je ob svoji ženi srečen in ki zna osrečiti tudi njo, ki z njo dočaka starost in jo zna tudi kot starček objeti, ki je vzgojil svoje otroke tako, da imajo razvite vrednote, so samostojni in zadovoljni in ga ne bodo ob prvi priložnosti evtanazirali, ki sosedu ne zavida njegovega življenja, ki je toliko razgledan, da zna uživati v umetnosti, prebrati knjigo, pogledati sliko, poslušati koncert, ki zna nekomu pomagati in dobi pomoč ko jo potrebuje, ki zna potovanja razumeti kot kulturno bogatenje, ki zna nasmejati in se smejati, ki ima na koncu nekoga, ki bo ob njegovi smrti rekel, da je bil dober človek.
Vrednote so marskiaj drugega kot denar. Nekdo, ki ga nima, to sicer težko razume, ampak tudi nekdo, ki je zdrav, težko razume, kako je biti bolan. Evolucijsko je lestvica človekovih potreb še vedno precej podobna kot je bila v zelo starih i drugačnih časih.
V naši ulici imamo precej pestre stanovalce.
Upokojenega proizvodnega delavca, človeka iz družabne in črne kronike, povprečnega avtomehanika, finančno zelo bogatega direktorja lokalne poslovalnice tuje korporacije, privatnika, ki ima "pod kozolcem" delavnico za švasanje, lastnika IT firme, pobeglega zapornika, vojaka, izkušenega inženirja v firmi s tujim lastnikom, nepremičninskega mogotca ...
Kakšnon življenje imajo?
Nekomu se svet konča 25 km od doma, za 1 teden Umaga 14 dni pakira in se psihično pripravlja na situacije, ki jih bo tam srečal, nekdo se z ženo dobro razume, pogosto potujeta, jadrata, iz šole pa ga tudi redno kličejo zaradi vzgojnih težav z otroki, nekdo prepogosto pije, nekdo ima bolnega otroka, nekdo si je ženo kupil v Aziji, nekdo je toliko zakreditiran, da že leta ni bil na dopustu, nekomu so se ob ločitvi otroci odpovedali, nekomu bodo na dražbi prodali vse premoženje, nekdo je pogosto na sodiščih (ne zapornik), nekdo je vesel, ker si končno lahko privošči Mercedesa, a je majhen im debel zaplankan prostak, nekdo ženo ljubi bolj kot vse na svetu, ampak z njo ne upa imeti otroka, ker ve, da imata tako različen pogled na vzgojo, da se bosta zaradi otroka razšla ...
Kdo je srečen? Kdo uspešen?
Težko rečemo, ker nismo v njihovi koži. Življenje tudi ni premica, ampak imaš na poti vzpone in padce.
Po mojem mnenju je uspešen tisti, ki je zdrav, ki ne rabi vsakega evra dvakrat obrniti, ki na denar me gleda kot na breme, ki je ob svoji ženi srečen in ki zna osrečiti tudi njo, ki z njo dočaka starost in jo zna tudi kot starček objeti, ki je vzgojil svoje otroke tako, da imajo razvite vrednote, so samostojni in zadovoljni in ga ne bodo ob prvi priložnosti evtanazirali, ki sosedu ne zavida njegovega življenja, ki je toliko razgledan, da zna uživati v umetnosti, prebrati knjigo, pogledati sliko, poslušati koncert, ki zna nekomu pomagati in dobi pomoč ko jo potrebuje, ki zna potovanja razumeti kot kulturno bogatenje, ki zna nasmejati in se smejati, ki ima na koncu nekoga, ki bo ob njegovi smrti rekel, da je bil dober človek.
Vrednote so marskiaj drugega kot denar. Nekdo, ki ga nima, to sicer težko razume, ampak tudi nekdo, ki je zdrav, težko razume, kako je biti bolan. Evolucijsko je lestvica človekovih potreb še vedno precej podobna kot je bila v zelo starih i drugačnih časih.