Citat:
Uporabnik kreden1 pravi:
Kako je mogoče, da povprečen zdravnik, ki dela že celo kariero v Sloveniji, ki je par let pred penzijo, prejema 2 tisoč neto na mesec po 30+ letih delovne dobe (z vsemi dodatki, sem si zelo dobro pogledal plačilno listo)?
Poglejmo realne številke (bruto):
Zdravnik začne (po faksu) v 35 plačilnem razredu (1650 eur) oziroma glede na pogoje dela lahko tudi v 40 pl.(2001 eur) razred.
Če gre na specializacijo (3-4 leta) lahko gre do 45 razreda (2422 eur) oziroma starejši do 53 razreda (3280 eur).
Če še malo doštudira:
Zdravniku, ki pridobi stopnjo magistra oziroma doseže doktorat znanosti (s področja medicine), ki ni pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga zaseda, se plača poveča za:
- magistru 0,20 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
- doktorju znanosti 0,50 vrednosti količnika 1,00 v prvi tarifni skupini
Zanimivi so tudi dopusti (naj bi sicer bilo zdaj nekaj omejeno)i:
(1) Zdravniku pripada glede na delovno dobo:
- do 3 let
18 dni
- nad 3 do 7 let
19 dni
- nad 7 do 10 let
20 dni
- nad 10 do 15 let
21 dni
- nad 15 do 20 let
22 dni
- nad 20 do 25 let
23 dni
- nad 25 let
24 dni
(2) Za zahtevnost dela pripada:
- sekundariju
4 dni
- zdravniku
5 dni
- specialistu
6 dni
(3) Zdravniku se glede na delo, ki ga pretežno opravlja, letni dopust poveča še:
- za delo v prosekturi
za 10 dni
- za delo na intenzivnem oddelku, v urgentni službi ali operacijski dvorani
za 2 dni
- za stalno delo z viri ionizirajočega sevanja
za 18 dni
- za občasno delo pri virih ionizirajočega sevanja
za 9 dni
diagnostikom in terapevtom
za 3 dni
(4) Zdravniku se glede na psihične obremenitve letni dopust poveča zaradi dela z duševno motenimi osebami za: 10 dni
(5) Zdravniku se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
- materi in očetu samohranilcu za vsakega otroka do 15 let starosti
za 1 dan
(6) Zdravniku, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva zdravniku pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
Dodatki:
Zdravniku se za opravljanje vodilnih in vodstvenih funkcij plača poveča za vodstveni dodatek v višini 0,20 do 1,00 količnika za I. plačilni razred prve tarifne skupine, in sicer glede na:
- število delavcev, za katere je odgovoren,
- vsebino in obseg dela,
- izobrazbeno strukturo zaposlenih,
- velikost celotnega prihodka zavoda.
Zdravniku pripadajo za delo v posebnih delovnih pogojih, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa, naslednji dodatki:
- za nočno delo
30%
- za delo na praznik in nedeljo
100%
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača zdravnika (preračunana na urno postavko).
Dodatki iz prvega odstavka se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo na praznik in dodatka za delo v nedeljo.
Dodatke se obračuna in izplača le za čas, ko zdravnik dela v razmerah, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem oziroma za redno delo v popoldanskem in nočnem času pripada zdravniku dodatek najmanj v višini 10% od osnovne plače.
Za delo v deljenem delovnem času pripada zdravniku dodatek v višini najmanj 15% od osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več kot 1 uro oziroma 20% od osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja 2 uri ali več.
Dežurstvo je posebni delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravniške storitve.
Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj delovnega mesta, ko mora biti zdravnik vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih zdravniških storitev.
Za vsako uro obvezne prisotnosti pripada zdravniku ob delavniku plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom ali nočnim časom, pripadajo zdravniku tudi dodatki v višini, kot so določeni v 66. členu te pogodbe.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada zdravniku plačilo v višini 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se stanje pripravljenosti opravlja. Ob nedeljah, praznikih ali nočnem času se dodatek poveča za ustrezne dodatke iz 66. člena te pogodbe.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom ali v stalni pripravljenosti opravlja storitve, še v mejah kadrovskih in organizacijskih možnosti prerazporeja v redni delovni čas; če pa to ni mogoče, pa predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se mora gibati v zakonsko določenih mejah. Opravljeno delo med dežurstvom in v stalni pripravljenosti se ugotavlja na podlagi evidence, način evidentiranja pa določi ustrezni akt zavoda.
Ure obvezne prisotnosti stalne pripravljenosti in ure opravljanja storitev se medsebojno izključujejo
Za delo v težjih delovnih pogojih štejejo zlasti:
- patomorfološko, histološko in mikrobiološko delo;
- delo s težje duševno prizadetimi bolniki;
- delo v prostorih, ki vsebujejo hlapne anestetike in narkotike;
- delo na intenzivnem oddelku in urgentnih ambulantah;
- delo v pogojih drugih zdravju škodljivih vplivov;
- delo v prostorih brez dnevne svetlobe;
- delo na terenu;
- delo s prisilno držo telesa;
- delo, kjer se zahtevajo specifične sposobnosti ali dela kjer gre za večje senzorne obremenitve ali motorično koordinacijo.
Za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega najmanj tretjino delovnega časa pripada zdravniku najmanj 5% osnovne plače ter za občasno delo v težjih delovnih pogojih, ki obsega manj kot tretjino delovnega časa in več kot 10 ur na teden najmanj 3% osnovne plače.
Zdravniku, ki je določen, da v okviru svojega dela v rednem delovnem času uvaja v delo pripravnike, sekundarije, specializante oziroma druge zdravstvene delavce in sodelavce, pripada za vsako, s programom mentorskega dela določeno uro dodatek v višini najmanj 30% urne vrednosti njegove osnovne plače in se mu za opravljanje mentorskih dolžnosti omogočita dve uri tedensko v okviru redne delovne obveznosti.
d) Dodatek za delovno dobo
Zdravniku pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Ta dodatek se zdravnicam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
73. člen
Za vsako uro dela preko polnega delovnega časa pripada zdravniku plačilo v višini 150% vrednosti urne postavke osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če tako delo sovpada z nedeljo, praznikom ali nočnim časom mu pripadajo ti dodatki v višini in na način, kot to določa 66. člen te pogodbe.
Zdravniku se lahko osnovna plača poveča do 20% zaradi doseganja nadpovprečnih delovnih rezultatov. Merila za ugotavljanje uspešnosti se določijo v aktu zavoda. Kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti so:
- preseganje pričakovanih rezultatov
- nadpovprečne obremenitve
- samostojnost pri delu
- zdravstveno prosvetno delo
- posredovanje svojega znanja drugim.
Zgoraj je bila omenjena zdravnica po 30 letih delovne dobe, brez specializacije. Začne torej z 1650 eur. Vsake tri leta gre gor za en razred, torej je sedaj v 45 pl. razredu (2422 eur). Za 30 let delovne dobi še 16,25 % dodatka (393 eur). 10% (242 eur) dobi za izmensko delo (večina družinskih zdravnikov pri nas dela izmensko). Kot berem je večina javnih uslužbencev pri nas ocenjena z odlično, zato je lahko plača višja še za 20% (484 eur). Recimo tudi da dežura povprečno dva dni masece na mesec (torej 2x12 ur) in da od tega pol časa spi, pol pa dela. Za spanje dobi za en dan 6x90% urne postavke = 75 eur, za delo pa 6x150% urne postavke (125 eur), skupaj za oba dneva 400 eur.
Seštejmo: 2422 (45 razred) + 393 (delovna doba) + 242 eur (izmensko delo) + 484 eur (uspešnost) + 400 eur (dežurstvo) = 3941 eur bruto, kar je v bistvu tudi povprečna plača zdravnika. Neto je v tem primeru okoli 2410 eur. Priznam, je manj kot sem mislil, a za to se imamo na veliko zahvaliti tudi naši državi, ki naravnost destimulira višje zaslužke
Recimo za 3000 neto (kar je zahteva zdravnikov - ne sicer v tej stavki a že od prej hočejo 3x povprečne neto plače), bi moral biti bruto preko 6000 eur (to seveda varira glede na razne okoliščine, a je v vsakem primeru veliko).
