Kako poteka dedovanje nepremicnine po starših. Ali lahko oba otroka dedujeta kot solastnika? Ali mora en postati lastnik in drugega izplačati? Kolikšni so davki?. Ali se plača davek če se stanovanje npr po 1-2 letih proda? (Ali igra vlogo kako dolgo predtem je bil starš lastnik?) alAli se plača davek če sta oba solastnika in npr čez 5 let en proda svoj delež drugemu? Koliko?
Dedovanje stanovanja od staršev?
- Ustvarjalec teme Primzi
- Začetni datum
Lahko oba dedujeta, kakor se bosta zmenila.
Davka na dedovanje po starsih ni, ker so otroci prvi dedni red.
Za davke ne vem
Ce ga po petih letih "prodaš" sodedicu, potem bos plačal 2% davka kot sicer pri prodaji nepremicnine.
Davka na dedovanje po starsih ni, ker so otroci prvi dedni red.
Za davke ne vem
Ce ga po petih letih "prodaš" sodedicu, potem bos plačal 2% davka kot sicer pri prodaji nepremicnine.
Seveda dedujeta oba otroka, vsak polovico. Davek pač na dediščino. Ne vem točno procentov. Določita vrednost stanovanja v mejah normale in na to se plača davek. Nima veze koliko časa so bili starši lastniki. Pri prodaji bo treba plačati davek na prodajo nepremičnine in davek od dobička.Se pravi ob dedovanju si rekel da je stanovanje 200 jurjev in na to plačaș davek na dedovanje, potem prodaš za 300 jurjev in plačaš dva procenta davka od prodajne cene in davek na 100 jurjev dobička ki je veliko višji od davka na nepremičnino. Nima veze komu prodajaš.
Ce ni oporoke (ali kakoh pogodb o dosmrtnem prezivljanju etc) bosta dedovala vsak 1/2.
Ker je prvi dedni red ni davka na dediscino.
Ce bosta prodajala bosta placala 2% davka na promet z nepremicninami ter davek na kapitalski dobicek. Ce sta pred prodajo (da v to steje tudi cas ko je zapustnik bil se ziv) bila stalno prijavljena v tem stanovanju vsaj tri leta potem sta davka na kapitalski dobicek oproscena.
Ker je prvi dedni red ni davka na dediscino.
Ce bosta prodajala bosta placala 2% davka na promet z nepremicninami ter davek na kapitalski dobicek. Ce sta pred prodajo (da v to steje tudi cas ko je zapustnik bil se ziv) bila stalno prijavljena v tem stanovanju vsaj tri leta potem sta davka na kapitalski dobicek oproscena.
Še ena možnost za izognitev plačilu davka na dobiček, vendar bi morala biti potem sklenjena darilna pogodba:
https://www.fu.gov.si/fileadmin/Int...in/Opis/Brosura_o_obdavcitvi_nepremicnin.docx
Zakon omogoča tudi odlog ugotavljanja davčne obveznosti, in sicer za primere, ko zavezanec nepremičnino podari zakoncu ali otroku, vključno z neodplačno izročitvijo po izročilni pogodbi. Za otroka se šteje lastni otrok, posvojenec in pastorek, z zakoncem pa je izenačen tudi zunajzakonski partner. V tem primeru se ugotavljanje davčne obveznosti odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjene nepremičnine.
Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala (odsvojitev kapitala po petnajstih letih imetništva, po dvajsetih letih imetništva je veljalo do 31.12.2021) lahko odlog uveljavlja obdarjenec, in sicer pri nadaljnji odsvojitvi predmetnega kapitala.
https://www.fu.gov.si/fileadmin/Int...in/Opis/Brosura_o_obdavcitvi_nepremicnin.docx
Zakon omogoča tudi odlog ugotavljanja davčne obveznosti, in sicer za primere, ko zavezanec nepremičnino podari zakoncu ali otroku, vključno z neodplačno izročitvijo po izročilni pogodbi. Za otroka se šteje lastni otrok, posvojenec in pastorek, z zakoncem pa je izenačen tudi zunajzakonski partner. V tem primeru se ugotavljanje davčne obveznosti odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjene nepremičnine.
Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala (odsvojitev kapitala po petnajstih letih imetništva, po dvajsetih letih imetništva je veljalo do 31.12.2021) lahko odlog uveljavlja obdarjenec, in sicer pri nadaljnji odsvojitvi predmetnega kapitala.
Baje je past, da moras na dan prodaje biti tri leta prijavljen v stanovanju.
Ce se en dan pred prodajo odjavis, da ne velja. Nisem pa preverjal te "neumnosti"
Po zakonu je vsak polovico vsega, če ni oporoke. Seveda so v prvem dednem redu poleg otrok še zakonci. Lahko se pa vidva kot dediča z dednim dogovorom dogovorita kar hočeta, to gre tudi čez oporoko. Če dedni dogovor pošljeta na sodišče in notri napišeta da se odpovedujeta zapuščinski razpravi, bo sodišče samo povzelo dedni dogovor v sklepu o dedovanju.
Predvsem dajte skleniti tak dedni dogovor, da bo imel pravno veljajo tudi čez desetletja v zap. razpravi na sodišču, in vanj vse napišite 120% natančno.
Primer: pred 40imi+ leti je star foter enemu od sinov podaril tretjino hiše. Ker je imel tri otroke, se je takrat zdelo logično, da je s tem sina že izplačal in da 2/3 hiše pripadata drugima dvema otrokoma po njegovi smrti. Ampak, una druga dva otroka sta čez desetletja preživela tudi svojega obdarjenega brata.
In na zapuščinski obravnavi so nato še dodaten delež hiše dedovali tudi obdarjenčevi otroci. (To logiko sodišča bi se sicer dalo izpodbijati samo s tožbo, z lepo besedo in mahanjem z darilno pogodbo izpred desetletij pa niti slučajno ne.) Da bi bilo kaj drugače, bi morali pred 40+ let skleniti dedni dogovor, ampak takrat smo pa živeli v precej manj hipernormiranem svetu in takega inštituta med laiki sploh nismo poznali, ker takrat miljonarjev preprosto ni bilo...
Primer: pred 40imi+ leti je star foter enemu od sinov podaril tretjino hiše. Ker je imel tri otroke, se je takrat zdelo logično, da je s tem sina že izplačal in da 2/3 hiše pripadata drugima dvema otrokoma po njegovi smrti. Ampak, una druga dva otroka sta čez desetletja preživela tudi svojega obdarjenega brata.
In na zapuščinski obravnavi so nato še dodaten delež hiše dedovali tudi obdarjenčevi otroci. (To logiko sodišča bi se sicer dalo izpodbijati samo s tožbo, z lepo besedo in mahanjem z darilno pogodbo izpred desetletij pa niti slučajno ne.) Da bi bilo kaj drugače, bi morali pred 40+ let skleniti dedni dogovor, ampak takrat smo pa živeli v precej manj hipernormiranem svetu in takega inštituta med laiki sploh nismo poznali, ker takrat miljonarjev preprosto ni bilo...
Dogovarjamo se za izročilno pogodbo...
Hiša je bila do sedaj razdeljena na dva dela (mož in žena). Začetni scenarij je ta, da se izroči naslednji generaciji, hčeri in njenemu možu. Torej mamina polovica hčeri, tastova polovica pa zetu... Se vam zdi to OK? Plusi in minusi...? Kako je z davkom pri tastu/zetu? Je to prvi red tako kot mama/hči?
Hiša je bila do sedaj razdeljena na dva dela (mož in žena). Začetni scenarij je ta, da se izroči naslednji generaciji, hčeri in njenemu možu. Torej mamina polovica hčeri, tastova polovica pa zetu... Se vam zdi to OK? Plusi in minusi...? Kako je z davkom pri tastu/zetu? Je to prvi red tako kot mama/hči?
Važno je če se hči strinja s tem, da pol dobi mož, ker v normalnem dedovanju to ne bi šlo tako.
Ali gre dejansko za ločitev na dva dela, ali pa sta sedaj ata in mama lastnika vsak do 1/2? To je namreč razlika.
Glede tehnike načelno ni ovir in zet se bo na podlagi poročnega lista in rojstnega lista žene/hčere davčno smatral kot prvi dedni red.
A so še kaki drugi potencialni dediči? Brat, sestra?
Ali gre dejansko za ločitev na dva dela, ali pa sta sedaj ata in mama lastnika vsak do 1/2? To je namreč razlika.
Glede tehnike načelno ni ovir in zet se bo na podlagi poročnega lista in rojstnega lista žene/hčere davčno smatral kot prvi dedni red.
A so še kaki drugi potencialni dediči? Brat, sestra?
Sedaj je ata lastnik ene polovice in mama lastnica druge polovice. Mislim, da bi se hči strinjala. Sta poročena, mož je res že ogromno vložil, da se je bajta posodobila, vendar je vse to do sedaj naredil (oz. vložil €) brez enega "zagotovila" v papirnati obliki, da bo kdaj kaj njegovo... Edini "papir" je poroka in otroci. Ima pa hči dva sorojenca, ki pa sta bila po besedah staršev že izplačana. In zato tudi izročilna pogodba.
Bi bilo kaj drugače, če bi hči dobila vse preko izročilne pogodbe? V kakšnem položaju je potem njen mož? Oz. kaj bi predlagali? V zgornjo smer se pač razmišlja, ker je bilo že v preteklosti isto (vsak lastnik polovice), le da sta ata in mama skupaj zgradila hišo...
Bi bilo kaj drugače, če bi hči dobila vse preko izročilne pogodbe? V kakšnem položaju je potem njen mož? Oz. kaj bi predlagali? V zgornjo smer se pač razmišlja, ker je bilo že v preteklosti isto (vsak lastnik polovice), le da sta ata in mama skupaj zgradila hišo...
