Curiosity na Marsu!
- Ustvarjalec teme DrM007
- Začetni datum
Glede na tvoje izjave...
A to je edina naloga tega avtomobilčka?
Sej, kaj za vraga bi poizkušali postopoma
Sej, kaj za vraga se zapravlja denar za raziskovanje vesolja, bolje je dati 1000-kratnik tega za vojsko in podobne neumnosti
Razen nekaterih malenkosti(kot je točna časovna skala itd) se to ve
Smisel tega?
Sej prasci, kaj zapravljajo miljarde za tist na pol delujoči ITER, mar bi iz nule zgradili nekaj delujočega z blaznim izkoristkom
Nazadnje urejeno:
Yeah right.
Sorry, samo tale novi kos opreme na Marsu je tehnološko gledano popolnoma neprimerljiv z jajci izpred 30 let nazaj.
In to je vedno fascinantno - problem je v milijardi ali dveh za znanost in razvoj, nikoli se pa od teh nihče ne obregne ob stotine in tisoče milijard, ki gredo vsako leto za namene vojskovanja.
V razmislek:
Uspešno raziskovanje vesolja (pa tudi raziskovanje nasploh) redko poteka v smislu:
imamo nek specifičen problem -> poiščimo rešitev za ta specifičen problem -> specifičen problem rešen
Raziskujemo zato, ker želimo premikati meje znanega, pojasniti to, česar ne razumemo... Posledica tega raziskovanja so rezultati, na podlagi katerih se nato pride do uporabnih rešitev, ki z osnovno raziskavo nimajo skoraj nikakršne zveze.
Primer: Ko je Einstein 1917 objavil znanstveni članek o kvantni teoriji radiacije je minilo 40 let, preden je Charles Townes pričel z raziskavami, ki so pripeljale do laserske svetlobe. In danes lasersko svetlobo uporabljamo za branje in zapisovanje DVD-jev, za rezanje kovin, za pointerje predavateljev, za lasersko odstranjevanje dlak... Einstein 1917. zagotovo ni razmišljal o teh rešitvah.
Koliko raziskav je po naključju, kot stranski produkt ali celo zaradi napake v sami raziskavi pripeljalo do neverjetnih odkritij? Ravno včeraj je bil rojstni dan Iana Fleminga, "izumitelja" penicilina.
Zakaj raziskovati vesolje, ko pa so raziskave na Zemlji toliko cenejše? Zato, ker je raziskovanje vesolja najbolj perspektivno - v smislu, da o njem vemo tako zelo malo. Ok, znamo izračunati razdalje do drugih planetov, zvezd, galaksij; ugotoviti znamo iz česa so ti objekti sestavljeni, kateri objekt kroži okoli katerega, koliko časa porabi za to... potem pa se počasi konča... Niti predstavljati si ne moremo, kaj vse nam spoznanja iz vesolja lahko prinesejo. Raziskovanje vesolja je konec koncev največja pustolovščina, ki si jo človeška rasa trenutno lahko zamisli in "privošči".
Če si vseeno dovolimo postaviti vprašanje, kaj lahko pridobimo z raziskovanjem vesolja?
Ne vemo naprimer zakaj je na Veneri prišlo do tako hudega efekta tople grede. Domnevamo, da so na Marsu nekoč tekle reke. Kaj se je zgodilo, da je zdaj tam sam pesek? Pred milijoni let je na Zemljo že padel asteroid in iztrebil dinozavre. Leta 2036 obstaja majcena, astronomska verjetnost, da nas zopet zadane en tak, fajn veliki asteroid.
A ne bi bilo lepo, če bi znali te probleme rešiti? Ne pravim, da bodo konkretno te probleme rešili ravno z obiskom Marsa. Možno pa je. Je pa tudi možno, (karikiram) da bodo ugotovili, da ravno v takih atmosferskih pogojih lahko razvijemo zdravilo za rak
Zakaj je znanost pomembna za posameznika? Ker nam omogoča natrenirati možgane na tak način, da bomo lahko ob priliki to uporabili za reševanje nekega drugega problema. Res je, da velika večina v svojem življenju ne bo morala računati integralov in diferencialnih enačb, ampak ta sposobnost, ki smo si jo pridobili v srednji šoli/na faksu, nam bo gotovo marsikdaj prišla prav kot izhodišče za reševanje problema.
Že nekaj časa imamo (ne samo pri nas, ampak globalno) velik presežek mladih, ki so izobraženi na področju družboslovja in velik primanjkljaj mladih izobraženih na področju naravoslovja. Nikakor ne trdim, da je družboslovje nepomembno ali manjvredno naravoslovju, vendar je dejstvo, da za napredek in obstoj človeštva potrebujemo veliko več strojnikov, fizikov, tehnologov kot pa borznih posrednikov, politologov, odvetnikov ... Še enkrat, tudi slednji so nujno potrebni, vendar ne v takem razmerju, kot ga imamo danes. Če karikiram - imamo Žižka in Boscarola in Akrapoviča. Definitivno potrebujemo vse tri, vendar bi potrebovali še veliko več takih kot sta zadnja dva ...
Kot pravi ahmed, pri projektu Apollo so čutili porast šolanj na tehničnem področju - če bo to edina direktna posledica te odprave na Mars, je zame to že čisti uspeh in ustrezno porabljen denar.
Res je tudi, da je v financiranju vesoljskega programa v veliki meri vpletena politika. In podobno kot obstaja funkcionalna ali pa računalniška nepismenost, obstaja tudi znanstvena nepismenost. In dokler bodo ljudje znanstveno nepismeni oziroma neozaveščeni, bodo volili take ljudi kot so oni sami - znanstveno nepismene, neozaveščene. In taki ljudje potem odločajo o (ne)financiranju znanstvenih projektov...
Da se razumemo - kaj je znanstvena nepismenost? To je način kako razmišljamo. Preprost primer - če k vam pristopi nekdo, ki trdi da lahko s posebnimi kristali pozdravi vsako bolezen, imate tri možnosti kako odreagirati:
- lahko rečete "bedarija! to je nemogoče!"
- lahko rečete "čudovito! to je odlična novica!"
Ne glede na to, na katerega izmed zgornjih dveh načinov odreagirate, pomeni da ste znanstveno nepismeni, ker tako izberete, da vam o zadevi sploh ni potrebno razmišljati...
- lahko pa se vprašate "kako to deluje? kako veš, da to deluje? na kakšen način deluje? koliko stane? kje se dobi te kristale? kako veš, da bo to delovalo tudi na meni?...
Bistvo je ravno v radovednosti - Curiosity (kako primerno za to temo). Oziroma pomanjkanju le-te v vsakodnevnem življenju. Radovednost je nekaj, kar imamo vsi kot otroci in kar predvsem starši izbijejo iz nas takoj ko je to možno. Ko se otrok rodi, ga učimo govoriti in hoditi. Ko pa mu to končno uspe in začne radovedno raziskovati svet okoli sebe, pa začnemo s "pusti to, usedi se in tiho bodi!".
Problem je med drugim tudi v tem, da niti sam izobraževalni sistem ne zna več spodbujati mladih v naravoslovno področje. Ker smo izgubili sposobnost premikanja meje poznanega onstran meje predstavljivega... In to znanstveno neopismenjevanje se potem nadaljuje v šoli - kdo je najbolj priden? Tisti, ki je tiho, sedi pri miru in posluša učitelja. Tisti, ki pa to ni, pa je potem kaznovan. Torej na koncu otroci postanejo znanstveniki kljub šolskemu sistemu in ne zaradi njega. Ostali pa postanejo "ekonomisti in pravniki".
Če povzamem - bistvo raziskovanja ni v tem kaj lahko odkrijemo, ampak kako se lahko s pomočjo raziskovanja naučimo razmišljati oziroma kako lahko prilagodimo svoje razmišljanje, da na podlagi tega pridemo do uporabnih rešitev. Zato je potrebno izkoristiti vsako priložnost za raziskovanje, za potešitev naše radovednosti.
Večina zgoraj zapisanega niso moja osebna dognanja ampak parafraziram astrofizika Dr. Neila Degrasse Tysona, direktorja Hydenovega planetarija v New Yorku. Tisti, ki ste poslušali katero izmed njegovih predavanj, vam zgornje ugotovitve niso nič novega. Za ostale pa upam da se boste odslej manj spraševali, zakaj financirati odprave v vesolje...
Uspešno raziskovanje vesolja (pa tudi raziskovanje nasploh) redko poteka v smislu:
imamo nek specifičen problem -> poiščimo rešitev za ta specifičen problem -> specifičen problem rešen
Raziskujemo zato, ker želimo premikati meje znanega, pojasniti to, česar ne razumemo... Posledica tega raziskovanja so rezultati, na podlagi katerih se nato pride do uporabnih rešitev, ki z osnovno raziskavo nimajo skoraj nikakršne zveze.
Primer: Ko je Einstein 1917 objavil znanstveni članek o kvantni teoriji radiacije je minilo 40 let, preden je Charles Townes pričel z raziskavami, ki so pripeljale do laserske svetlobe. In danes lasersko svetlobo uporabljamo za branje in zapisovanje DVD-jev, za rezanje kovin, za pointerje predavateljev, za lasersko odstranjevanje dlak... Einstein 1917. zagotovo ni razmišljal o teh rešitvah.
Koliko raziskav je po naključju, kot stranski produkt ali celo zaradi napake v sami raziskavi pripeljalo do neverjetnih odkritij? Ravno včeraj je bil rojstni dan Iana Fleminga, "izumitelja" penicilina.
Zakaj raziskovati vesolje, ko pa so raziskave na Zemlji toliko cenejše? Zato, ker je raziskovanje vesolja najbolj perspektivno - v smislu, da o njem vemo tako zelo malo. Ok, znamo izračunati razdalje do drugih planetov, zvezd, galaksij; ugotoviti znamo iz česa so ti objekti sestavljeni, kateri objekt kroži okoli katerega, koliko časa porabi za to... potem pa se počasi konča... Niti predstavljati si ne moremo, kaj vse nam spoznanja iz vesolja lahko prinesejo. Raziskovanje vesolja je konec koncev največja pustolovščina, ki si jo človeška rasa trenutno lahko zamisli in "privošči".
Če si vseeno dovolimo postaviti vprašanje, kaj lahko pridobimo z raziskovanjem vesolja?
Ne vemo naprimer zakaj je na Veneri prišlo do tako hudega efekta tople grede. Domnevamo, da so na Marsu nekoč tekle reke. Kaj se je zgodilo, da je zdaj tam sam pesek? Pred milijoni let je na Zemljo že padel asteroid in iztrebil dinozavre. Leta 2036 obstaja majcena, astronomska verjetnost, da nas zopet zadane en tak, fajn veliki asteroid.
A ne bi bilo lepo, če bi znali te probleme rešiti? Ne pravim, da bodo konkretno te probleme rešili ravno z obiskom Marsa. Možno pa je. Je pa tudi možno, (karikiram) da bodo ugotovili, da ravno v takih atmosferskih pogojih lahko razvijemo zdravilo za rak
Zakaj je znanost pomembna za posameznika? Ker nam omogoča natrenirati možgane na tak način, da bomo lahko ob priliki to uporabili za reševanje nekega drugega problema. Res je, da velika večina v svojem življenju ne bo morala računati integralov in diferencialnih enačb, ampak ta sposobnost, ki smo si jo pridobili v srednji šoli/na faksu, nam bo gotovo marsikdaj prišla prav kot izhodišče za reševanje problema.
Že nekaj časa imamo (ne samo pri nas, ampak globalno) velik presežek mladih, ki so izobraženi na področju družboslovja in velik primanjkljaj mladih izobraženih na področju naravoslovja. Nikakor ne trdim, da je družboslovje nepomembno ali manjvredno naravoslovju, vendar je dejstvo, da za napredek in obstoj človeštva potrebujemo veliko več strojnikov, fizikov, tehnologov kot pa borznih posrednikov, politologov, odvetnikov ... Še enkrat, tudi slednji so nujno potrebni, vendar ne v takem razmerju, kot ga imamo danes. Če karikiram - imamo Žižka in Boscarola in Akrapoviča. Definitivno potrebujemo vse tri, vendar bi potrebovali še veliko več takih kot sta zadnja dva ...
Kot pravi ahmed, pri projektu Apollo so čutili porast šolanj na tehničnem področju - če bo to edina direktna posledica te odprave na Mars, je zame to že čisti uspeh in ustrezno porabljen denar.
Res je tudi, da je v financiranju vesoljskega programa v veliki meri vpletena politika. In podobno kot obstaja funkcionalna ali pa računalniška nepismenost, obstaja tudi znanstvena nepismenost. In dokler bodo ljudje znanstveno nepismeni oziroma neozaveščeni, bodo volili take ljudi kot so oni sami - znanstveno nepismene, neozaveščene. In taki ljudje potem odločajo o (ne)financiranju znanstvenih projektov...
Da se razumemo - kaj je znanstvena nepismenost? To je način kako razmišljamo. Preprost primer - če k vam pristopi nekdo, ki trdi da lahko s posebnimi kristali pozdravi vsako bolezen, imate tri možnosti kako odreagirati:
- lahko rečete "bedarija! to je nemogoče!"
- lahko rečete "čudovito! to je odlična novica!"
Ne glede na to, na katerega izmed zgornjih dveh načinov odreagirate, pomeni da ste znanstveno nepismeni, ker tako izberete, da vam o zadevi sploh ni potrebno razmišljati...
- lahko pa se vprašate "kako to deluje? kako veš, da to deluje? na kakšen način deluje? koliko stane? kje se dobi te kristale? kako veš, da bo to delovalo tudi na meni?...
Bistvo je ravno v radovednosti - Curiosity (kako primerno za to temo). Oziroma pomanjkanju le-te v vsakodnevnem življenju. Radovednost je nekaj, kar imamo vsi kot otroci in kar predvsem starši izbijejo iz nas takoj ko je to možno. Ko se otrok rodi, ga učimo govoriti in hoditi. Ko pa mu to končno uspe in začne radovedno raziskovati svet okoli sebe, pa začnemo s "pusti to, usedi se in tiho bodi!".
Problem je med drugim tudi v tem, da niti sam izobraževalni sistem ne zna več spodbujati mladih v naravoslovno področje. Ker smo izgubili sposobnost premikanja meje poznanega onstran meje predstavljivega... In to znanstveno neopismenjevanje se potem nadaljuje v šoli - kdo je najbolj priden? Tisti, ki je tiho, sedi pri miru in posluša učitelja. Tisti, ki pa to ni, pa je potem kaznovan. Torej na koncu otroci postanejo znanstveniki kljub šolskemu sistemu in ne zaradi njega. Ostali pa postanejo "ekonomisti in pravniki".
Če povzamem - bistvo raziskovanja ni v tem kaj lahko odkrijemo, ampak kako se lahko s pomočjo raziskovanja naučimo razmišljati oziroma kako lahko prilagodimo svoje razmišljanje, da na podlagi tega pridemo do uporabnih rešitev. Zato je potrebno izkoristiti vsako priložnost za raziskovanje, za potešitev naše radovednosti.
Večina zgoraj zapisanega niso moja osebna dognanja ampak parafraziram astrofizika Dr. Neila Degrasse Tysona, direktorja Hydenovega planetarija v New Yorku. Tisti, ki ste poslušali katero izmed njegovih predavanj, vam zgornje ugotovitve niso nič novega. Za ostale pa upam da se boste odslej manj spraševali, zakaj financirati odprave v vesolje...
@DrM007 z vsem se mocno strinjam, tud sam sem se z astronomijo ogromno ukvarjal in me take stvari pritegnejo. Moti me edino to, k je amerisko gospodarstvo na kolenih, zapravljajo pa za take stvari in vojsko. Ce bi amerika cvetela, bi bil navdusen nad samim raziskovanjem, tako ima pa grenak priokus. Tisti moj "In kaj potem?" ni bil misljen kot "Pa kaj potem", ampak kaj bo naslednji korak. Kot sem dejal, to da iscejo lajf gor mi ni tok prioriteta, kot ce bodo pogruntal, kaj je privedlo do tega da je mars ratal taksen kot je.
Glede meteoritov imajo tudi ogromne sanse raziskovanja na luni (na zemlji pac vecino delcev izgori ob vstopu), sicer ko so enkrat izven orbite, jim pomoje ne predstavlja vec tolk stroska al grejo na luno al na mars, vecji del je sama predpriprava in lansiranje.
No zdaj je kar je, dnar je porabljen, oni so na marsu, torej bomo upali in cakali da kaj najdejo.
Glede meteoritov imajo tudi ogromne sanse raziskovanja na luni (na zemlji pac vecino delcev izgori ob vstopu), sicer ko so enkrat izven orbite, jim pomoje ne predstavlja vec tolk stroska al grejo na luno al na mars, vecji del je sama predpriprava in lansiranje.
No zdaj je kar je, dnar je porabljen, oni so na marsu, torej bomo upali in cakali da kaj najdejo.
Ker si zgleda "po nesreči" spregledal, limam znova:
The MSL mission has four scientific goals: Determine whether Mars could ever have supported life — including the role of water, study the climate and geology of Mars. It is also useful preparation for future missions, perhaps a manned mission to Mars. To contribute to these goals, MSL has six main scientific objectives:[12][32]
Determine the mineralogical composition of the Martian surface and near-surface geological materials.
Attempt to detect chemical building blocks of life (biosignatures).
Interpret the processes that have formed and modified rocks and soils.
Assess long-timescale (i.e., 4-billion-year) Martian atmospheric evolution processes.
Determine present state, distribution, and cycling of water and carbon dioxide.
Characterize the broad spectrum of surface radiation, including galactic radiation, cosmic radiation, solar proton events and secondary neutrons.
As part of its exploration, it also measured the radiation exposure in the interior of the spacecraft as it traveled to Mars, and it is continuing radiation measurements as it explores the surface of Mars. This data would be important for a future manned mission
BTW, večino denarja so porabili pred 2009.
Porabiti denar prav tako ne pomeni, da je denar izhlapel. Porabljen je bil za vodje, inzerje, fizicne radnike, hrano, cistilce, enregijo, prostore, mehanizacijo,.... Ta denar se potem naprej prerazporeja in se vrti v sistemu.... vsi tej ljudje, ki dobijo placano si potem kupiojo za jest, za oblect, za sole, zdravstvo, etc... in denar se spet vrti naprej....
Nazadnje urejeno:
Ne pravim da je denar izpuhtel. Sam cel nasin proracun dati za en projekt pomeni prvo, da bo v drugem sektorju padec delovnih mest.
Polet tega taka kolicina denarja "nahrani" mnogo vec kot 7jurjev ljudi. Se zmeraj sem mnenja, da bi denar lahko uporabili za pridobivanje energije z lune ki je konkreten projekt in vnaprej znan, kot pa da raziskujejo neraziskano kar v koncni fazi ne bo nekaj doprineslo, kar ze ne bi vedeli. Tok so se veselil slikc v nasi, ko je curiousity pristal, pa jih je zlo podobne ze viking 76'leta poslal.
Tokrat jim je pristanek sicer uspel. To da so leta nazaj pu miljarde zapravili za klimatskega opazovalca, ki je strmoglavil zaradi butaste malenkosti (LM je observerja naredil z angleskimi merskimi enotami) je bil npr. stran vrzen denar.
Polet tega taka kolicina denarja "nahrani" mnogo vec kot 7jurjev ljudi. Se zmeraj sem mnenja, da bi denar lahko uporabili za pridobivanje energije z lune ki je konkreten projekt in vnaprej znan, kot pa da raziskujejo neraziskano kar v koncni fazi ne bo nekaj doprineslo, kar ze ne bi vedeli. Tok so se veselil slikc v nasi, ko je curiousity pristal, pa jih je zlo podobne ze viking 76'leta poslal.
Tokrat jim je pristanek sicer uspel. To da so leta nazaj pu miljarde zapravili za klimatskega opazovalca, ki je strmoglavil zaradi butaste malenkosti (LM je observerja naredil z angleskimi merskimi enotami) je bil npr. stran vrzen denar.
Sej ne, da so do sedaj videne slikice iz manevrirnih kamer
HD kamera bo zagnana v prihodnjih dneh.
Cel proračun? Te 2 miljardi je razporejenih preko skraj 10 let.
BTW, glede tega HE3 z Lune ni tako zelo enostavno, kot si ti misliš. Še delujoče fuzijske elektrarne nimamo, kje je šele rudnik na Luni
HD kamera bo zagnana v prihodnjih dneh.
Cel proračun? Te 2 miljardi je razporejenih preko skraj 10 let.
BTW, glede tega HE3 z Lune ni tako zelo enostavno, kot si ti misliš. Še delujoče fuzijske elektrarne nimamo, kje je šele rudnik na Luni
