Pismo iz Švedske (slovenski zdravnik na Švedskem)
Ob številnih FB objavah o švedskem modelu boja proti covid-19 se mi zdi potrebno osvetliti nekaj pomembnih dejstev, ki so pogosto spregledana ali napačno tolmačena:
- Ne drži, da na Švedskem ni drugega vala. Po poletnem zatišju beležimo zadnjih nekaj tednov strm porast novih okužb, ki po ocenah pristojnih služb dosegajo podoben nivo kot spomladi
- Ne drži, da je na Švedskem pandemija potekala brez hujših posledic. V prvem valu je bila smrtnost najvišja v EU, situacija v domovih upokojencev je bila katastrofalna, umrlo je ogromno ljudi. Pristojne službe so kasneje javno priznale, da jim ni uspelo zaščititi ranljivih skupin. Vpeljana je preiskava (v Sloveniji bi se reklo izredni zunanji nadzor) zaradi obtožb o odrekanju zdravstvene oskrbe oskrbovancem domov.
- Ne drži, da je Švedska s svojim pristopom preprečila ekonomske posledice. Kljub temu, da je stanje gospodarstva po ocenah boljše kot v mnogih drugih državah, nezaposlenost že več mesecev narašča, odpuščajo velika in dosedaj zanesljiva podjetja kot Volvo, H&M. Kulturni in športni sektor je utrpel ogromno škodo in se še ni pobral. Dolgovi v zdravstvu so milijardni, zaostanki rednih programov so ogromni.
V veljavi so še vedno številni ukrepi, redki v obliki prepovedi (prepoved organiziranega zbiranja ljudi na 50 oseb), drugi v obliki priporočil (varna razdalja, higiena rok, delo od doma, izogibanje javnega prometa, ostajanje doma ob najmanjših simptomih itd). V kolikšni meri se ljudje teh pripročil držijo je težko reči. Splošni vtis v prestolnici je, da življenje poteka dokaj kot običajno. Trgovine in trgovski centri so polni, na javnem prometu je ob konicah gneča, gostinski lokali so ob vikendih polni). Zdi se, kar je tudi ocena pristojnih služb, da so ljudje popustili pri upoštevanju priporočil, čemur se tudi pripisuje ponovni porast okužb po poletnem zatišju, ko so se mesta izpraznila (sam sem bil v Stockholmu vse poletje in na podzemni je bilo celo v prometnih konicah mogoče sam sedeti v vagonu). Po drugi strani pa so kulturne in druge organizirane prireditve močno omejene ali pa potekajo online, številni delajo od doma. Nekatera priporočila so nejasna in protislovna (npr prepovedano je imeti gledališko predstavo z več kot 50 ljudmi, medtem ko za poln nakupovalni center veljajo zgolj priporočila).
Smrtnost je trenutno zelo nizka, saj je velika večina novih okužb med mladimi. Tu je potrebno poudariti, da so bili obiski v domovih upokojencev vse do 1. oktobra prepovedani, od starostnikov pa se je pričakovalo, da ne zapuščajo domov in se izogibajo stikov z drugimi ljudi. Če je kvaliteta življenja mlajše populacije z mehkimi ukrepi še dokaj ohranjena pa tega ne moremo reči za starostnike.
Zdi se mi potrebno omeniti nekatere specifičnosti Švedske, ki posredno omogočajo tovrsten pristop k pandemiji:
- Švedska je, z izjemo 3 velikih mest, zelo redko poseljena (gostota poseljenosti 25/m2, Slovenija 102/m2, Italija 201/m2)
- Več kot polovica gospodinjstev v Stockholmu je enočlanskih. Večgeneracijska gospodinjstva so na Švedskem izjemno redka.
- Švedska je tehnološko zelo razvita, sodobna komunikacijska tehnologija je dobro vpeljana v večini podjetij kar je brez težav omogočilo prehod na delo od doma praktično čez noč. V aprilu je 45% zaposlenih v Stockholmu polni delovni čas delalo od doma
- Pokritost z internetom je visoka, skoraj 100% prebivalstva ima dostop tako do interneta kot računalnika, kar omogoča delo od doma za večino zaposlenih
- Praktično vse uradne postopke je na Švedskem možno urediti brez fizičnega obiska, od bančnih storitev do upravnih postopkov.
- Že pred pandemijo je bila uporaba gotovine nizka, preko 80% vseh transakcij in nakupov je brezgotovinskih.
- Zaupanje v državne institucije in stroko je visoko in s tem tudi verjetnost, da bo večina ljudi sledilo priporočilom. Teorije zarote je med ljudmi redko zaslediti.
- Sistem socialne države je močan, večina ljudi si lahko privošči ostati doma ob najmanjših simptomih, sistem bolniške odsotnosti to tudi olajšuje (na Švedskem za prvih 7 dni bolniške odsotnosti ni potrebno zdravniško spričevalo). Žal je pandemija razkrila naraščajoče socialne razlike s prekarnimi zaposlitvami, med drugim na področju oskrbe starostnikov.
V kolikor je švedski model boljši od vseh drugih je še prezgodaj za reči. Ima svoje prednosti in slabosti, nekatere skupine prebivalstva so bolj prikrajšane kot druge, številne so nejasnosti in protislovja. Na dolgi rok je verjetno bolj vzdžen, seveda pa zahteva določene predpogoje zaradi česar je potrebna velika previdnost pri neposredni primerjavi strategije različnih držav med seboj.