Krožno turo po polovici Brazilije sva naredila v februarju in marcu 2009.
Pot je potekala nekako takole: Sao Paulo - Curitiba - Foz di Iguaçu - Campo Grande - Pantanal - Bonito - Olinda - Pipa - Genipabu - Salvador - Rio de Janeiro - Paraty - Sao Paulo. Letela sva iz Münchna z brazilskim prevoznikom TAM.
S polno rdečo črto je označena pot, narejena po tleh (avtobusi, kombiji, taksiji), črtkano so označeni leti.
V Sao Paulu se nisva ustavljala, ampak sva šla takoj naprej do Serra Verde Expressa. Ta je speljan do Morretesa skozi deževni gozd preko 67 mostov in viaduktov ter skozi 13 tunelov.
Morretes
Od tam sva šla naprej v Itaipu.
Slapovi iz brazilske strani:
Gargantua del Diablo:
Slapovi iz argentinske strani:
Itaipu:
Jezero na drugi strani jezu:
Od tukaj sva šla naprej v Passo do Lontra, ki je dobrih 300 km oddaljen od Campo Granda. Komarjev je bilo noro veliko, hvala bogu kake malarije ne prenašajo. Problem je edino rumena mrzlica, za katero je potrebno cepljenje.
Mladi kajman:
Capibara:
Nič ne gre v nič.
Sončni zahod na reki Mirandi .
Lovili smo piranje...
ki so kmalu postale okusen brazilski "suši".
Nato je prišel čas za karneval. Pred tem sva se za en dan ustavila še v Olindo. Karneval se je ravno začenjal.
Karnevalsko vzdušje na ulicah Olinde.
Ko se je karneval počasi zaključeval, sva se premaknila na "počitek" v bližnjo Pipo.
Pipa, Dolphin bay
Pipa, Praia do Amor
Iz Pipe sva se premaknila na naslednji "počitek" v Genipabu, ki je sicer precej zaspana vasica, edina dejavnost je vožnja z buggyji po peščenih sipinah.
Od tam sva letela na jug v Salvador, ki je eno od zanimivejših kolonialnih mest. Znano je tudi po tem, da je najbolj "črno" brazilsko mesto kar se prebivalstva tiče, velja tudi za eno od bolj nevarnih brazilskih mest.
Lacerda Elevator, Salvador, mojstrovina iz leta 1873, ki povezuje zgornji in spodnji del mesta.
Farol do Barra, Salvador, najstarejši svetilnik v J Ameriki.
Potem pa je že bil na vrsti Rio.
Cristo Redentor na Corcovadu nad Riom.
Copacabana.
Pão de Açúcar
Pogled na Pão de Açúcar iz Corcovada
Maracana, ki sprejme približno 100.000 ljudi.
Tudi Pele je pustil svoj odtis v "muzejskem" delu Maracane.
Zadnji del ture je bil "oddih" v Paratyju in njegovi bližini nekaj ur južno od Ria. Gre za pravi biser med starimi kolonialnimi mesti.
Praia do Cepilho, Trinidade, blizu Paratyja.
Praia do Caixadaco, Trinidade, prav tako blizu Paratyja.
Sledil je le še let nazaj domov v mrzlo Evropo...
Pot je potekala nekako takole: Sao Paulo - Curitiba - Foz di Iguaçu - Campo Grande - Pantanal - Bonito - Olinda - Pipa - Genipabu - Salvador - Rio de Janeiro - Paraty - Sao Paulo. Letela sva iz Münchna z brazilskim prevoznikom TAM.
S polno rdečo črto je označena pot, narejena po tleh (avtobusi, kombiji, taksiji), črtkano so označeni leti.
V Sao Paulu se nisva ustavljala, ampak sva šla takoj naprej do Serra Verde Expressa. Ta je speljan do Morretesa skozi deževni gozd preko 67 mostov in viaduktov ter skozi 13 tunelov.
Morretes
Od tam sva šla naprej v Itaipu.
Slapovi iz brazilske strani:
Gargantua del Diablo:
Slapovi iz argentinske strani:
Itaipu:
Jezero na drugi strani jezu:
Od tukaj sva šla naprej v Passo do Lontra, ki je dobrih 300 km oddaljen od Campo Granda. Komarjev je bilo noro veliko, hvala bogu kake malarije ne prenašajo. Problem je edino rumena mrzlica, za katero je potrebno cepljenje.
Mladi kajman:
Capibara:
Nič ne gre v nič.
Sončni zahod na reki Mirandi .
Lovili smo piranje...
ki so kmalu postale okusen brazilski "suši".
Nato je prišel čas za karneval. Pred tem sva se za en dan ustavila še v Olindo. Karneval se je ravno začenjal.
Karnevalsko vzdušje na ulicah Olinde.
Ko se je karneval počasi zaključeval, sva se premaknila na "počitek" v bližnjo Pipo.
Pipa, Dolphin bay
Pipa, Praia do Amor
Iz Pipe sva se premaknila na naslednji "počitek" v Genipabu, ki je sicer precej zaspana vasica, edina dejavnost je vožnja z buggyji po peščenih sipinah.
Od tam sva letela na jug v Salvador, ki je eno od zanimivejših kolonialnih mest. Znano je tudi po tem, da je najbolj "črno" brazilsko mesto kar se prebivalstva tiče, velja tudi za eno od bolj nevarnih brazilskih mest.
Lacerda Elevator, Salvador, mojstrovina iz leta 1873, ki povezuje zgornji in spodnji del mesta.
Farol do Barra, Salvador, najstarejši svetilnik v J Ameriki.
Potem pa je že bil na vrsti Rio.
Cristo Redentor na Corcovadu nad Riom.
Copacabana.
Pão de Açúcar
Pogled na Pão de Açúcar iz Corcovada
Maracana, ki sprejme približno 100.000 ljudi.
Tudi Pele je pustil svoj odtis v "muzejskem" delu Maracane.
Zadnji del ture je bil "oddih" v Paratyju in njegovi bližini nekaj ur južno od Ria. Gre za pravi biser med starimi kolonialnimi mesti.
Praia do Cepilho, Trinidade, blizu Paratyja.
Praia do Caixadaco, Trinidade, prav tako blizu Paratyja.
Sledil je le še let nazaj domov v mrzlo Evropo...
Nazadnje urejeno:
