razprodaja gozdov na irskem
Scenarij, ki čaka tudi nas?
Pa še vire pitne vode, pa smo tam, kjer ni niti æebin...
Scenarij, ki čaka tudi nas?
Bo Slovenija ob svoje poleg vode edino bogastvo?
- Ustvarjalec teme stieber
- Začetni datum
vodo bodo zher prodali. najprej so sprejeli obvezno priključitev na vodovod in prepoved potja deževnice za ljudi in živali. še en korakec manjka. mogoče čez leto in pol, ko bo janševa sodba pravnomočno, se takrat nihče ne bo ukvarjal z vodo raje z nepomembnm janezkom.
Obrni se na p3dre, ki nas zastopajo v Bruslju (Peterle, Kaco, Majzl, Zverina in podobni patroni in matrone klik ).
Tam skuhajo vse sranje, ki ga moramo mi požreti. Ma to je slabi, kot včasih Beograd!!!
Tm je vsaj kak naš s prstom zažugal
In vlečejo mastne pare. Golazen. Še za dve številki večja, kot je una golazen v parlamentu, 88+2.
Tam skuhajo vse sranje, ki ga moramo mi požreti. Ma to je slabi, kot včasih Beograd!!!
Tm je vsaj kak naš s prstom zažugal
In vlečejo mastne pare. Golazen. Še za dve številki večja, kot je una golazen v parlamentu, 88+2.
Ljudje...
Samo lastna pamet in roke so lahko neka dodana vrednost. Ne pa, da se enkrat piše, da smo pomorska država in da je to naše bogastvo (hoteli ob morju pa vsi v rdečih številkah), drugič je voda, komunale, ki nam te (pogosto oporečne) vode niti na prodajajo poceni, pa so spet bolj kot ne odvisne od injekcij občin, da pokrivajo zgubo, potem gozdovi, vsa lesna industrija pa je krepnila...
Osnovna surovina ni nikoli neko ogromno bogastvo. Še surova nafta da malo ven, če je nisi v stanju sam predelati in tržiti višjih produktov.
Samo lastna pamet in roke so lahko neka dodana vrednost. Ne pa, da se enkrat piše, da smo pomorska država in da je to naše bogastvo (hoteli ob morju pa vsi v rdečih številkah), drugič je voda, komunale, ki nam te (pogosto oporečne) vode niti na prodajajo poceni, pa so spet bolj kot ne odvisne od injekcij občin, da pokrivajo zgubo, potem gozdovi, vsa lesna industrija pa je krepnila...
Osnovna surovina ni nikoli neko ogromno bogastvo. Še surova nafta da malo ven, če je nisi v stanju sam predelati in tržiti višjih produktov.
Fabrike v dobri stari maniri so tako ali tako preteklost zahodnega sveta. Podjetje z največjo borzno vrednostjo je ... Apple, ki zasnuje, da v izdelavo in na koncu prodaja nekaj tipov igračk. Ni to nek avtomobilski velikan ali neka resna "fabrika". Gobec je najbolj pomemben gospodarski dejavnik v 21-tem stoletju. Mi bi znali naše gozdove pretvorit v zobotrebce in iztržit 1 cent za 100.000 kosov. Nekdo drug pa bi znal iz tega narediti eko super duper zobotrebce in iztržiti 1 cent na 100 kosov. Ne gre pozabiti, da se pri nas praktično nič ne da delati. Narediti nekaj 10 ha strojnega goloseka in potem zasaditev na novo kot se dela kje na severu. Bi to šlo? V pravljici... Narediti novo tovarno. Misija nemogoče... Vplivi na okolje, pritožbe vseh možnih civilnih iniciativ... Edino kar se še zgodi, je nek hud politični interes neke občine, da naredi kako industrijsko cono sredi nekega kmetijskega območja. Ampak, če ima nekdo pravo idejo, ne bo mogel naprej, če ne bo zlepa ali še z lepšo kuverto prepričal občinskih in državnih prostorskih načrtovalcev...
Še najbolj banalno pa je, da če kako kolikor toliko v redu stvar imamo, jo uničimo, ker sovražimo lastnika ali ker je eden od lastnikov lump. Na primer ultra. Namesto, da ohranimo podjetje in lastnika kaznujemo po nekih resnih pravnih normah za njegove grehe.
Še najbolj banalno pa je, da če kako kolikor toliko v redu stvar imamo, jo uničimo, ker sovražimo lastnika ali ker je eden od lastnikov lump. Na primer ultra. Namesto, da ohranimo podjetje in lastnika kaznujemo po nekih resnih pravnih normah za njegove grehe.
če bi bili res taki problemi s sekanjem gozda nebi avstrijci in italijani ri nas hlodovine kupovali. pa na ravnini lahko delaš golosek. finska je lep primer ravnine. pri nas je ravnine malo, ko to posekaš se radi sprožijo gozdovi. zato je pri nas golosek prepovedan, nikako pa ni prepovedan samo zato, da bi lesno industrijo uničili. gotovo lesna industrija ni propadla zaradi predrage hlodovine.
Golosek bi omogočal iz gozda velik biznis, ker pač nekateri govorijo o izjemnem "bogastvu". To, kar se gremo sedaj je drobiž. Seveda pa potem gozda lep čas ni.
Imam dober ha gozda in se da iz njega dobiti v enem letu v Sloveniji protivrednost nekaj ur intelektualnega dela.
Imam dober ha gozda in se da iz njega dobiti v enem letu v Sloveniji protivrednost nekaj ur intelektualnega dela.
Ker sem propadanje lesne industrije aktivno spremljal vse od prvih znakov težav leta 1989, lahko s polno odgovornostjo pokažem na enega od največjih krivcev za ta propad: IZOBRAŽEVANJE na vseh stopnjah, v največji meri pa visoko šolski in univerzitetni študij. (ni pa to edini krivec!!!)
Zakaj: rdeča nit vsega učenja v teoretičnih delih srednjega in visokošolskega programa je bila dolga leta VELIKOSERIJSKA proizvodnja, za katero pa je jasno, da ne more biti konkurenčna v Evropskih pogojih. Tudi prestrukturiranje velikih tovarn v maloserijsko proizvodnjo je bilo nemogoče kvalitetno izvesti, ker vodstveni kader tega velikokrat enostavno ni bil sposoben. Ni znal.
I
Izbrisan uporabnik 474
Najbolj žalostno je, imamo v Sloveniji vrhunske proizvajalce za obdelavo lesa na vseh nivojih (žage, lepilne linije, obdelava lesa, sušilnice...), smo druga najbolj poraščena država, imamo največji prirast - lesna industrija pa propada, kljub polnim ustom države o "oživitvi lesne industrije"kot izhod iz krize. Sam sem v lesni stroki, pa še država s prstom ni mignila. Še tam, ko je potencial, ga je treba zjebat na celi črti. Važno, da smo izgubarski Cimos rešili...
Jodlar pa nima šume, pa kupi hlodovino pri nas, pa v Rusiji, jo zreže, zlepi v nosilce in jim nazaj proda. Zraven se pa smeji in redi.
Jodlar pa nima šume, pa kupi hlodovino pri nas, pa v Rusiji, jo zreže, zlepi v nosilce in jim nazaj proda. Zraven se pa smeji in redi.
se popolnoma strinjam. šolski in vrednostni sistem ki nam vceplja čim višjo izobrazbo primankuje pa strokovnih srednješolcev. eni bi to banalno rešili s šolninami... sfalirano totalno. kot prvo bi morali uvesti predstavitve raznih poklicev že v osnovnih šolah. bi marsikoga navdušili.
Ena furnirnica (sedaj že "pokojna"), je pred leti kupila "novo" linijo. Kakih 20 ali 30 metrov v dolžino železja. Ko sem vprašal direktorja, koliko je to stalo, je bila na koncu ugotovitev da so jo v bistvu dobili po ceni odpadnega železa + prevoz in montaža. Tako si težko konkurenčen. Naša podjetja se že v "zlatih" jugoslovanskih časih niso zavedal, da obstanek garantira samo nenehni razvoj. Skoraj ves dobiček se mora vrniti nazaj v investicije. Ne gre drugače, sicer si v nekaj letih v celoti za "staro železo".
