Bitka pri Grahovem med Domobranci in Partizani

  • Ustvarjalec teme Izbrisan uporabnik #488
  • Začetni datum

Gatto

Guru
19. jul 2007
18.747
896
113
tu in tam
Vinko Hafner je zaslužen človek in faca, ni veliko takih.
zmaga.gif
 

stieber

čebinar
1. sep 2007
17.258
3
36
Murgle
kot kaže je imel tudi ''izredne zasluge v revolucionarnem boju in graditvi socialistične samoupravnosti'' klik

pa naj še kdo reče, da ni bilo revolucije...
 

8888

mesija - Assassin's Creep
8. jul 2010
33.716
6.110
113
blizu močvirne prestolnice
Neizrečena pridiga

Andrej M. Poznič 17.4.2014





Dragi bratje in sestre,

ob odkritju spomenika mučencem v Grahovom so nasprotniki tega obeležja v javnost plasirali misel, da so bili tudi partizani katoličani in ne komunisti. Misel bi bila točna, če le ne bi bila izrečena iz ust tistih, ki so svojo sposobnost spriditi in sprevračati dodelali do potankosti in iz nje naredili sistem – komunistični sistem, ki mu pravimo titoizem in je bil za Slovence veliko bolj zločinski kakor nekajletna nemška okupacija ali fašistična Italija.

Res je, praktično vsi partizani so bili krščeni v katoliški Cerkvi. Res je, vse – tudi najbolj zadrte partijce – je Cerkev vzgajala v veri, poštenosti in pridnosti. Res je, vsi so bili prepojeni s katoliškim duhom, ki je v Sloveniji napajal življenje naroda, posebno v času med obema vojnama. Ob tem pa mi prihajajo na misel besede sv. Avguština v neki pridigi, ko pravi: »Med nami so taki, ki ne sodijo med nas,« in prav isto lahko rečemo za tiste, ki so bili pri partizanih.

Odhod mladih fantov in deklet v gozd je bil odgovor na klic KPS, ki je močno odmeval v srcih do dna duše hrepenečih Slovencev po koncu fašizma in okupacije. Za svobodo so ti mladi fantje in dekleta bili pripravljeni vzeti nase veliko trpljenja in naporov. Njihova srca so resnično gorela za svobodo. A da bi se borili za osvoboditev, so si na titovke našili rdečo zvezdo in se tako dejansko borili za okupacijo duha in nesvobodo komunizma. Rdeča zvezda na čepicah je pričala o tem, da s tem bojem nekaj ni v redu. S tem, ko je bil partizan pod kontrolo polit komisarja, VOS-a in KPS, pa se spremeni v vse kaj drugega kot »borca za svobodo«. V gozdovih se je rojevala neka nova Slovenija, tuja naši tisočletni tradiciji, zločinska in krivična, kakor si je še danes nočemo priznati. Predvsem pa so se (po novem poudarjeno verni) partizani začeli boriti za brezboštvo! In tu so svoj odhod v gozd dvakrat zapečatili z izdajo. Izdali so svoj narod, ko si na čepice niso pripeli trobojnic (to so naredili partizani šele nekaj let nazaj!), ampak simbol tiranije, s katero so hoteli zamenjati madžarsko, nemško in italijansko nadoblast. Izdali so svojo vero, ko so se udinjali najhujši in najbolj zločinski ideologiji, kar jih je svet do danes spoznal: komunizmu. Da, dragi bratje in sestre, biti partizan in biti veren se do danes izključuje, ker v posamezniku povzroča tako napetost, da mora priti do odločitve ali–ali.

Znano je, da so največ partizanov pomorili … partizani. »Najboljši so padli« je bila nekoč parola. Zdaj vemo, da so najboljše pobili. Ne le najboljše v slovenskem narodu, naše mučence, ampak tudi svoje soborce, ki so bili preveč pošteni, da bi se do konca prodali zločinskosti partije. Ali–ali je bilo tako zahtevno, da so partizani celo v letu 1945 nenehno prehajali na domobransko stran, proč od zločinskosti gozdnega raka pod totalno komando partije rdeče zvezde.

Res je, partizani so bili krščeni v katoliški Cerkvi in so bili kot taki »državljani katoliške Cerkve«. A krst ni kot partijska knjižica, ki ti daje imuniteto, omogoča in dovoljuje vsak zločin. Apostola Janeza še danes poslušamo, ko pravi »zdaj smo Božji otroci, a se še ni pokazalo, kaj bomo«. Bili so Božji otroci, a kaj so naredili iz tega? Ali se je kakšen partizan uprl, ko so sistematično pobijali nedolžne ljudi, cele družine sredi noči ali kakor v Grahovem, sredi belega dneva ujetnike? Pa Jelendol? Pa Grčarice? Pa Turjak? Morija, ki so jo uprizorili partizani od propada Italije pa do konca 1943 leta, je našemu narodu jasno pokazala, kaj pomeni zanj, če zmaga brezboštvo komunizma. Fanatičnost in krvoločnost KPS in njenih partizanov sta postavila na noge najboljšo slovensko vojsko: domobrance. Do danes ji ni para, ker se niso borili za majhne stvari, temveč za mater (svojo družino), domovino (za to, kar Slovenci smo in hočemo biti) in Boga (svojo katoliško vero, ki jo je ogrožal in jo še ogroža militanti ateizem). V nekaj mesecih so zlo iz gozda ustavili in pognali v beg. V nekaj mesecih so zrasli v urejeno armado 15.000 mož. Malo za svet, veliko za Slovenijo. Partizani, ki so jih vodili zločinci in so se zločinsko obnašali do vseh, jim niso segali do kolen. Le širšemu dogajanju v svetu se imajo zahvaliti, da so zmagali. Njihova zmaga pa je do konca razodela njihovo smrtonosno ideologijo. Njihova svoboda je bila tiranija, ki smo se je znebili šele 1991 leta. Njihova revolucija zaostanek, ki nas še danes mori. Njihova vladavina rakrana, ki jo še nismo preboleli. In kaj je naredila množica krščenih, ki nam je vse to prinesla? Nič. Ne le, da so izdali vero in narod, ko so vstopili v partizane in pri njih vztrajali, maja in junija 1945 so izdali še svoje ideale, saj so nam prinesli suženjstvo, čeprav naj bi se borili za svobodo. Fizičnega okupatorja, ki ga nihče ni maral, je zamenjal okupator duha, ki so mu za borčevsko penzijo, naziv »heroja« in drugih manjših privilegijev ostali zvesti vse do danes, ko resnica spet pometa z lažjo.

Ne le, da so iz ropa, požiga in umora partizani naredili sistem, ki si se mu lahko uprl le tako, da si prebegnil na nasprotno stran, svojega krsta niso potrdili, temveč so ga izdali, ker so molčali in še molčijo. Svojega naroda niso osvobodili, temveč usužnjili. Partizani so in bodo zaradi svojega tlačanjenja KPS največja tragedija v naši zgodovini.

Partizani niso nikoli hoteli maše za svoje padle, čeprav zdaj poslušamo, da so bili večinoma katoličani. Od osovražene Cerkve, ki so jo naredili za svojega prvega in trajnega nasprotnika že ne. ZB NOB ni nikoli prosila in povabila duhovnika, da bi maševal ob odprtju kakšnega spomenika padlim borcem, kakor to delajo preživeli domobranci in njihovi somišljeniki. Zdaj, ko resnica o njih samih prebuja njihovo vest, so kot za farso uprizorili eno in jo s svojim medijskim strojem reklamirali do onemoglosti. Upam, da je bila iskrena. A iz poročanja in drže utemeljeno dvomim, da je bilo tako. Tudi sam sem pripravljen zanje maševati. Ampak ali bodo prenesli pridigo?

Še preden so nastali domobranci, so se terorizirani ljudje zbirali v vaške stražarje. Tudi oni so bili katoličani. Poslušali so glas voditeljev, da je v OF skrita prevara. Svojo željo po svobodi so modro uravnavali in v potrpežljivosti in skrbi za življenja in tudi premoženje so hoteli počakati na pravi trenutek. Potrpežljivost pa se navzven mnogokrat kaže v sličnosti z brezdelnostjo. Poslušali so tudi Cerkev, ki še danes pravi in uči, da se ne smemo podajati v boj za dobro v koaliciji z zlom. Katoličan nima kaj delati z brezbožnim, posebno, ko ta uradno razglasi svoj voditeljski monopol. Slovenski katoličani so namreč pred in med vojno bili večinska in vodilna politična sila na Slovenskem, KPS pa skupek dobro organiziranih (okoli 200!) fanatikov in zločincev, ki v našem družbenem in političnem življenju niso imeli pomembnejše vloge. Zakaj bi torej katoličani in drugi demokrati svoje delovanje podrejali taki manjšini, ki je prinesla v naš narod politični umor kot sredstvo »argumetiranja«? Za kaj takega tedaj ni bilo razloga in ga tudi sedaj ne bi smelo biti, čeprav smo katoličani postali v zadnjih sedemdesetih letih preganjanja in zatiranja družbena skupina, ki se jo sme po mili volji preganjati, zatirati in diskriminirati. Že sedem desetletij smo in ostajamo priročen notranji sovražnik.

Zločinskost partijskih vojakov je bila takrat torej tako velika, da so mimo in proti volji demokratičnega političnega vodstva nastale vaške straže. Bile so dovolj učinkovite, da so ustavile komunistični teror do razpada Italije, ki ga je omogočilo nekajmesečno brezvladje in ki je Slovencem prineslo toliko rdečega gorja. Iz pepela teh žrtev so konec leta 1943 kot feniks vstali domobranci. Ne več omejeni na ozemlje, ampak z udarnimi bataljoni, ki so postali strah in trepet partizanskih enot. Slovenija je lažje zadihala.

Kdor se bori za zakonitost, za nekaj reda in miru, za pravico do življenja in premoženja, se bori podnevi, se bori v okviru civiliziranega sveta. S stisnjeno pestjo, v spoznanju, da so jih partijci pahnili v sodelovanje z okupatorjem, ki ga niso hoteli, so sprejeli orožje in podporo od le-teh. Nič ni zločinskega v tem sodelovanju, čeprav prav to partijska propaganda do onemoglosti ponavlja. Takrat je bilo potrebno, edino možno in nujno. Sodelovanje z okupatorjem je bilo tudi znotraj vseh mednarodnih konvencij. Celo domobranska prisega je bila izsiljena in so jo fantje morali izreči, ker bi sicer partizanom prepustili svoje družine, svoje domove, svoj narod in svojo prihodnost. Žal. Tako je bilo. Po 75 letih razumem njihovo stisko, spoštujem njihovo odločitev in cenim njihovo žrtev. Na tej žrtvi smo obstali (mislim, da ni slučajno, da smo junija razglasili svojo samostojnost in jo obranili proti vojski z rdečo zvezdo – JLA, uradni naslednici partizanov). Ti fantje niso zatajili svoje vere, niso izdali svojega naroda, umrli so za svoje ideale, ki so tudi ideali Cerkve: vera, življenje, svoboda, mir … Umirali so z rožnim vencem v rokah, ko so jih bratje po rodu, tujci po miselnosti morili v Hudi jami, Kočevskem Rogu, Teharjah in na 600 drugih mestih po Sloveniji. Prav po rožnih vencih prepoznavamo danes kje so Slovenci morili Slovenca. Ateist katoličana. Internacionalist narodnjaka. Zato so naši mučenci, kakor so mučenci vsi neznani partizani, ki so jih v gozdu pomorili, ker so bili kljub vsemu preveč katoliški, preveč pošteni, resnicoljubni in svobodoljubi, da bi se prodali zločinski ideologiji.

Da, za Cerkev ni razlik. Vsi krščeni so njeni otroci, a kaj so naredili eni in drugi iz svojega krsta? K svojim slavnim mučencem se zatekamo po pomoč in priprošnjo. Za krvnike in rablje molimo, za grehe našega naroda zadoščujemo. Premalo, a vendar.

Cerkev v tej večno trajajoči revoluciji, ki ji kljub zmagi ne uspe izbrisati dedičev večne Slovenije iz obličja zemlje, ni stranka v postopku, saj ni politična ustanova ali stranka. Še vedno spreminjajo naš narodni značaj, kvarijo vse, kar je slovensko, potujčujejo tako ali drugače in vendar smo še tu. Hočemo živeti! Umiramo in padamo premagani v tem zemeljskem boju za mati, domovino in Boga in od mrtvih vstajamo in vedno znova sporočamo: »Nad nami nimate več oblasti«. Odrekamo jo vam in vas izzivamo z resnico in pravico.

Pa še nekaj. Če je res, da partizani niso bili komunisti kakor pravijo, ko zmanjkajo še zadnji očitki, ampak katoličani, potem pričakujem, da se iz vseh partizanskih spomenikov umakne rdeča zvezda. Znamenje vere je križ in ne zvezda in ta naj krasi njihov spomin. Ali pa je morda rdeča zvezda znamenje njihove nove (partijske) vere? Če je tako, potem je prazno govorjenje, da so bili katoličani in »naj Cerkev vendarle nekaj naredi« …

Kljub vsemu pa je večina partizanov vsaj ob zadnji uri hotela izpričati svojo vero in smo jih in jih še bomo krščansko pokopali. Sprašujem pa se, zakaj njihovi prapori na teh pogrebnih slovesnostih ostajajo pred vrati cerkva? Zakaj ne pospremijo svojega člana, soborca tudi v bogoslužni prostor? Ali je to zato, ker »Združenje borcev za vrednote NOB« še danes zanika versko razsežnost teh fantov? Smejo torej biti partizani verni? Očitno ne. Poznamo zgodbe o tem, da se je ob zadnji uri preprečilo obisk duhovnika pri umirajočem in onemogočalo cerkven pogreb. Spet in spet doživljamo, da se eno govori, drugo pa dela. A le po njih delih jih bomo spoznali in po njih delih bodo sojeni. In čeprav so mnogi partizani kljub vsemu ohranili svojo vero, pa je med svojimi soborci niso smeli kazati. Cerkev pokoplje s svojim obredom in priprošnjo Bogu vsakega, ki to želi. Samo tistega, ki tega to izrecno zavrne, ne, saj spoštuje njegovo voljo.

Na koncu se spet obrnimo na naše mučence, ki v nebesih, prav pri oltarju, »kličejo k Bogu po maščevanju« in se skupaj z njimi veselimo Božjega »maščevanja«, ki je v tem, da sovražniki postanejo prijatelji. Kajti Bog noče smrti grešnikov, ampak da se spreobrnemo in živimo. Vsakega partizana, ki je obžaloval vse zlo, ki ga je v svojem služenju KPS naredil in se vrnil v svoj narod in se oklenil svoje vere, se veselimo in z njim praznujemo, ker bo smel vstopiti v občestvo svetih v nebesih. Veselo oznanilo je tudi za največje grešnike učinkovito. Samo prositi je treba in se pokesati svojih grehov.

Da, vsi so bili krščeni. Vsi katoliško vzgojeni. A niso bili vsi Božji.

Amen.
 

dsf

izbrisani
6. sep 2007
10.019
1
36
O kakšnem kurirčku ni govora. Torej laže življenjepis ali pa "kurirček". Nič ne piše da je bil član Hitlerjugnda?
 

vandrovec

Pripravnik
19. jan 2014
672
12
18
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
stric gugl ne ve, da je rožman pred prisego imel mašo na stadionu, potem pa je nejgova posadka pospravila rekvizite in kot je meni znano, tudi odšla ali je bilo to pred začetkom prisege ali pa jim je zložljiv oltar nagajal in so šli 5 minut po začetku ali celo kasneje, pa res ne vem...

aja, kaj je pa delal izdajalec v uniformi baje italijanskega pazi to... polkovnika a to so odigrali kak skeč??? je bil pust???

Spet lažeš, kolaborantski škof je prisego opazoval z balkona:

ro%C5%BEman_bezigrad.jpg
 

stieber

čebinar
1. sep 2007
17.258
3
36
Murgle
Nič ne lažem, še enkrat preberi, kaj sem napisal. Očitno je čakal, se je noga oltarja zataknila in so šli 5 minut po začetku
grin1.gif
...s te slike ne vemo niti, kdaj je posneta, niti kaj gleda...mogoče pa pred mašo čaka, da postavijo oltar?

Aja, kot jaz vem, bežigrajski stadion nima balkona, ima pa tribuno
 

ferdo

Guru
3. sep 2007
10.493
3.891
113
Ljubljana
hmpg.net
Ta slika je bila posneta med nogometno tekmo med našimi (sveže zapriseženimi domobranci) in njihovimi (vijolicami iz spodnje Saške).

In ne ni na štadionu, ampak na oltarju, ki so ga začasno postavili na plečnikov športni kompleks.

Sploh pa je slikan brez dovoljenja, tako da ta slika (in vse ostale, ki so jih poslikali brez njegove osebne privolitve) ne more soditi med dokazno gradivo. Predstavljanje te slike javnosti je zrelo za prijavo pooblaščenki ali direktorici RTVja. Ker škof Rođžman po nobeni definiciji ne sodi med javne osebnosti, on je bil skoraj samostanski brat, meditiral je v svojih prostorih in ni komuniciral z javnostjo. Vse to so delali eni drugi v njegovem imenu, vendar brez pooblastila.
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.653
450
83
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
prav gotovo ja, imamo blizu 100 000 pobitih, na več ali manj ugotovljenih krajih, ob ugotovljenem času in na ugotovljen način, morilci so pa kar neznani...če so tako ponosno obračunali s kolaboranti, zakaj se skrivajo kot p.iæke in ne stopi naprej in povedo...jaz sem jih pobil, junaško, zvezane in neoborožene, s krampom v lobanjo...

niti en ponosni rdeæezvezdnik ni stopil naprej in priznal...okej, v možinovem dokumentarcu sta 1 ali 2 anonimno priznala...
100,000 pobitih domobrancev imate?????? A si resen?? A jih je obstajalo toliko??
hysterical-1.gif

A si videl slike del domobrancev, kaj delajo??? Pa praviš da je bil pust.
Mislim, da je v povezavi. ki je bila pripeta včeraj podatek, da so v določenem obdobju nekje domobranci prisilno mobilizirali 150 borcev. Zakaj?? Ker so vsi odhajali v partizane!! Menda v enakem obdobju 1500.
Tako je bilo in nima smisla sedaj po 70ih letih govoriti... "tisti pa od zdaj naprej lažejo, in od zdaj naprej "smo" imeli pa mi prav"
Ampak, debata je pa že podobna otroškim igram, ki so bile včasih med partizani in nemci.
 

vandrovec

Pripravnik
19. jan 2014
672
12
18
Glede na to, da se pod množična grobišča štejejo grobovi z enim ali dvema mrtvima, je 100000 še mala številka. Včasih, dokler stvari niso vzeli v roke strokovnjaki, so klerofašisti govorili o 300, 400 000 mrtvih.
 

Fonzl

Guru
5. sep 2007
6.761
4.907
113
treba je vedet o kakšnih številkah se govori
oziroma o katerih mrtvih

recimo:

1. slovenske žrtve vojne & revolucije
2. pobiti v povojnih pobojih - so pa spet tri kategorije - a) slovenci v sloveniji, b) vsi pobiti v slovenij in c) vsi pobiti v jugi

v šank debatah se to vse skup mal pomeša, samo ne vem a zaradi nevednosti al kdo to namenoma dela
 

pediater

UDBA
18. jul 2007
11.892
0
36
43
Tukaj v okolici sta se med vojno dva domobranca vračala v štab, ko je prvi drugemu vrgel granato pod noge. Šlo je pa takrat zaradi ene ženske.

No, prvi je nato umrl v povojnih pobojih. Sta pa sedaj oba skupaj napisana na tabli kot žrtvi komunističnega nasilja.
hysterical-1.gif



Vem, vem. Na drugi strani je tudi veliko podobnih primerov. Ampak za tega ravno vem.
 

vandrovec

Pripravnik
19. jan 2014
672
12
18
Tisto slednje, kar si napisal bo najbolj sigurno.

Številke so znane.

Pri nas bi klerofašisti najraje imeli vse pobite v Sloveniji zase. Vidiš, da mašujejo pri vsakem breznu in jami, pa čeprav nimajo pojma, kdo je not. Sem že parkrat napisal; v Cerkljah so našli 150 zakopaih ustašov in če je bila poleg sablja, je bil poleg tudi kak osebni predmet, po katerem bi bila mogoča identifikacija. Ampak nisem zasledil popolnoma nič na to temo.

Kar se povojnih pobojev tiče, lahko govorimo o nji samo pri Nemcih, saj so edino oni podpisali predajo, balkanski kolaborantje je niso, se pravi, da za njih se vojna ni končala. Če so metali ranjene partizane v Dravo po kapitulaciji rajha, so to dokazali tudi sami.

Saj veikim so tudi sodili, kako je pa spet druga pesem, tako da niso vse izvensodni poboji.

Sklicevat se na kyž konvencij potem ko si 3, 4 leta sam kršil vse je milorečeno butasto...
 

stieber

čebinar
1. sep 2007
17.258
3
36
Murgle
Citat:
Uporabnik lanos pravi:
Citat:
Uporabnik stieber pravi:
prav gotovo ja, imamo blizu 100 000 pobitih, na več ali manj ugotovljenih krajih, ob ugotovljenem času in na ugotovljen način, morilci so pa kar neznani...če so tako ponosno obračunali s kolaboranti, zakaj se skrivajo kot p.iæke in ne stopi naprej in povedo...jaz sem jih pobil, junaško, zvezane in neoborožene, s krampom v lobanjo...

niti en ponosni rdeæezvezdnik ni stopil naprej in priznal...okej, v možinovem dokumentarcu sta 1 ali 2 anonimno priznala...
100,000 pobitih domobrancev imate?????? A si resen?? A jih je obstajalo toliko??
hysterical-1.gif

A si videl slike del domobrancev, kaj delajo??? Pa praviš da je bil pust.
Mislim, da je v povezavi. ki je bila pripeta včeraj podatek, da so v določenem obdobju nekje domobranci prisilno mobilizirali 150 borcev. Zakaj?? Ker so vsi odhajali v partizane!! Menda v enakem obdobju 1500.
Tako je bilo in nima smisla sedaj po 70ih letih govoriti... "tisti pa od zdaj naprej lažejo, in od zdaj naprej "smo" imeli pa mi prav"
Ampak, debata je pa že podobna otroškim igram, ki so bile včasih med partizani in nemci.

No ozemlju slovenije so po vojni pobijali ne samo slovenske domobrance, pa še kake nemce, italijane, (vojake in civile), slovenske civile, -možno da je bil še kak genocid nad romi-, ženske, otroke, ampak tudi večje število hrvaških ustašev in članov raznih srbskih formacij, tako da je ocena okrog 100 000 kar ustrezna...še šefu evidentiranja grobišč sem pokazal, kako se rokuje s fotkiæem hehehe
cheer.gif
 

Fonzl

Guru
5. sep 2007
6.761
4.907
113
s številkami se manipulira tud tako, da se manipulacijo pripisuje drugim

kar se pa povojnih pobojev tiče:

so bili pobiti al ne?
je bilo po vojni al ne?

ker po tvoji logiki pol vojna še kr traja...
no ja, sicer so pa dolgo govoril, da je to "revolucija, ki traja"... očitno še vedno za nekatere
 

lanos

Majstr
4. feb 2011
6.653
450
83
kaj hočeš povedati????
confused-1.gif



PS. Največ je ustašev v teh grobiščih in domačih izdajalcev oz. sodelavcev okupatorja. Iz Hrvaške so se menda hoteli ustaši (največ) priti v tujino in so preko slovenije bežali
 

stieber

čebinar
1. sep 2007
17.258
3
36
Murgle
hočem povedati, zakaj je bilo po vojni na slo ozemlju pobitih nekje 100 000 ljudi, ker nekateri mislijo, da so pobili samo 10 000 slo domobrancev in jim zato ta številka ne gre v račun.
 

stieber

čebinar
1. sep 2007
17.258
3
36
Murgle
Aja, še vedno očitno nihče ne zna pojasniti, kaj naj bi delal domnevani slovenski izdajalec sredi italijanskih vojakov oblečen, pazi to, kot pravi podpis po sliko, v uniformi italijanskega polkovnika?

Ali gre za totalno laž in je tisto kar pravi italijanski polkovnik, ali gre za laž in ne gre za uniformo polkovnika ali pa gre zgolj za kakšno šalo oz maškarado in je v bistvu spet vse skupkaj lažnivo prikazano...

ja, kr enemu slovencu bi italijani dali zelo visok vojaški čin kar tako ja...

pa kdo še verjamem komunističnim pravljicam in bedarijam??????

partizanski komandant ima 'dodaten čut'
hysterical-1.gif