LJUBLJANA - Uporabnike kurilnega olja bo država s 1. februarjem udarila po žepu z novim prispevkom za povečanje učinkovitosti rabe energije, ki ga je vlada z uredbo sprejela na zadnji seji lanskega leta.
»Izvajamo zeleno davčno reformo,« je vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač komentiral sprejetje uredbe, po kateri bo moral kupec 2000 litrov kurilnega olja s 1. februarjem dobavitelju plačati prispevek v višini 22 evrov.
Tako bo lastnik sto kvadratnih metrov velike stanovanjske enote, ki letno za ogrevanje zakupi 2000 litrov kurilnega olja, moral pri nakupu letne zaloge v naslednjem mesecu dobavitelju doplačati še 22 evrov. Toliko ga bo namreč stalo plačilo prispevka, ki po vladni uredbi znaša 1,1 centa na liter kurilnega olja. Ta denar bo dobavitelj nato po uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih nakazal državnemu Eko skladu, ki naj bi na ta račun od kupcev kurilnega olja samo letos zbral okrog 25 milijonov evrov. Eko sklada bo denar prek razpisov razdeljeval gospodinjstvom in podjetjem za naložbe, ki bodo zmanjševale rabo energije.
Da se je država odločila, da bo tako ali drugače zmanjšala delež porabe kurilnega olja v nacionalni energetski bilanci, gre sklepati iz višine prispevkov, ki jih uvaja nova uredba. Ta je med osmimi energenti najbolj obdavčila prav kurilno olje. Že prihodnje leto bo tako moral kupec za 2000 litrov kurilnega olja dobavitelju plačati še 18 evrov več kot letos, skupaj torej 40 evrov. Leta 2011 pa bo nov državni "davek", ki izenačuje obe vrsti kurilnega olja (običajnega in ekstra lahkega) že presegel pet odstotkov trenutne cene tega energenta (0,655 evra na liter). Takrat bo nakup 2000 litrov kurilnega olja dražji za 70 evrov. Pri tem velja spomniti, da je vlada prejšnji teden med obravnavana gradiva uvrstila predlog sprememb zakona o trošarinah, ki te za kurilno olje s sedanjih 41,5 evra na tisoč litrov zvišuje na 70 evrov, s čimer si bo odprla manevrski prostor za njihovo postopno zviševanje.
"Cena kurilnega olja je že v šestih državah EU izenačena s ceno dizelskega goriva, pri čemer ne gre dvomiti, da se bo to kmalu zgodilo na območju celotne EU," je včeraj dejal vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač in poudaril, da Slovenija s to shemo "izvaja zeleno davčno reformo". "Le tako lahko postopoma zmanjšujemo količino emisij ogljikovega dioksida. Ta denar je namenjen izključno Eko skladu, ki bo izvajal ukrepe za učinkovitejšo rabo energije v gospodarstvu," je dejal Kopač.
Na vprašanje, ali ne gre pri omenjeni "davčni" reformi za dodatno obremenjevanje socialno šibkejših slojev, ki si v času krize težko privoščijo naložbo v nova okna ali boljšo izolacijo, pa je Kopač odgovoril, da "bodo imela na razpisu, ki ga bo v kratkem objavil Eko sklad, prednost dohodkovno šibkejša gospodinjstva". "Tem bo namenjen večji odstotek subvencij," je dodal prvi mož direktorata za energijo.
Pri tem velja opozoriti, da je kurilno olje v Sloveniji vse bolj priljubljen energent. Državni statistični urad je tako v letu 2008 zabeležil za deset odstotkov višjo porabo kurilnega olja kot v letu poprej. Petrol pa je predlani prodal celo za skoraj petino več ekstra lahkega kurilnega olja kot v letu 2007, omenjeni energent pa je imel 18-odstotni delež v prodaji vseh izdelkov iz nafte. Tudi v lanskem tretjem četrtletju so v Petrolu pri prodaji kurilnega olja za 12 odstotkov presegli načrte, kar so pripisali "relativno nizkim cenam v primerjavi z ostalimi energenti in nizkim temperaturam".
Uvedba prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatkov k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti sicer sovpada z nedavnim dvigom višine prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Ta povprečno gospodinjstvo, ki električno energijo uporablja za vsakodnevna opravila, segrevanje sanitarne vode in klimatske naprave, po novem mesečno stane 2,7 evra. Kot smo že poročali, naj bi država s tem prispevkom letos zbrala okrog 91 milijonov evrov, s katerimi bo subvencionirala proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, predvsem iz sončnih elektrarn.
»Izvajamo zeleno davčno reformo,« je vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač komentiral sprejetje uredbe, po kateri bo moral kupec 2000 litrov kurilnega olja s 1. februarjem dobavitelju plačati prispevek v višini 22 evrov.
Tako bo lastnik sto kvadratnih metrov velike stanovanjske enote, ki letno za ogrevanje zakupi 2000 litrov kurilnega olja, moral pri nakupu letne zaloge v naslednjem mesecu dobavitelju doplačati še 22 evrov. Toliko ga bo namreč stalo plačilo prispevka, ki po vladni uredbi znaša 1,1 centa na liter kurilnega olja. Ta denar bo dobavitelj nato po uredbi o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih nakazal državnemu Eko skladu, ki naj bi na ta račun od kupcev kurilnega olja samo letos zbral okrog 25 milijonov evrov. Eko sklada bo denar prek razpisov razdeljeval gospodinjstvom in podjetjem za naložbe, ki bodo zmanjševale rabo energije.
Da se je država odločila, da bo tako ali drugače zmanjšala delež porabe kurilnega olja v nacionalni energetski bilanci, gre sklepati iz višine prispevkov, ki jih uvaja nova uredba. Ta je med osmimi energenti najbolj obdavčila prav kurilno olje. Že prihodnje leto bo tako moral kupec za 2000 litrov kurilnega olja dobavitelju plačati še 18 evrov več kot letos, skupaj torej 40 evrov. Leta 2011 pa bo nov državni "davek", ki izenačuje obe vrsti kurilnega olja (običajnega in ekstra lahkega) že presegel pet odstotkov trenutne cene tega energenta (0,655 evra na liter). Takrat bo nakup 2000 litrov kurilnega olja dražji za 70 evrov. Pri tem velja spomniti, da je vlada prejšnji teden med obravnavana gradiva uvrstila predlog sprememb zakona o trošarinah, ki te za kurilno olje s sedanjih 41,5 evra na tisoč litrov zvišuje na 70 evrov, s čimer si bo odprla manevrski prostor za njihovo postopno zviševanje.
"Cena kurilnega olja je že v šestih državah EU izenačena s ceno dizelskega goriva, pri čemer ne gre dvomiti, da se bo to kmalu zgodilo na območju celotne EU," je včeraj dejal vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač in poudaril, da Slovenija s to shemo "izvaja zeleno davčno reformo". "Le tako lahko postopoma zmanjšujemo količino emisij ogljikovega dioksida. Ta denar je namenjen izključno Eko skladu, ki bo izvajal ukrepe za učinkovitejšo rabo energije v gospodarstvu," je dejal Kopač.
Na vprašanje, ali ne gre pri omenjeni "davčni" reformi za dodatno obremenjevanje socialno šibkejših slojev, ki si v času krize težko privoščijo naložbo v nova okna ali boljšo izolacijo, pa je Kopač odgovoril, da "bodo imela na razpisu, ki ga bo v kratkem objavil Eko sklad, prednost dohodkovno šibkejša gospodinjstva". "Tem bo namenjen večji odstotek subvencij," je dodal prvi mož direktorata za energijo.
Pri tem velja opozoriti, da je kurilno olje v Sloveniji vse bolj priljubljen energent. Državni statistični urad je tako v letu 2008 zabeležil za deset odstotkov višjo porabo kurilnega olja kot v letu poprej. Petrol pa je predlani prodal celo za skoraj petino več ekstra lahkega kurilnega olja kot v letu 2007, omenjeni energent pa je imel 18-odstotni delež v prodaji vseh izdelkov iz nafte. Tudi v lanskem tretjem četrtletju so v Petrolu pri prodaji kurilnega olja za 12 odstotkov presegli načrte, kar so pripisali "relativno nizkim cenam v primerjavi z ostalimi energenti in nizkim temperaturam".
Uvedba prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatkov k ceni goriv za povečanje energetske učinkovitosti sicer sovpada z nedavnim dvigom višine prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Ta povprečno gospodinjstvo, ki električno energijo uporablja za vsakodnevna opravila, segrevanje sanitarne vode in klimatske naprave, po novem mesečno stane 2,7 evra. Kot smo že poročali, naj bi država s tem prispevkom letos zbrala okrog 91 milijonov evrov, s katerimi bo subvencionirala proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, predvsem iz sončnih elektrarn.
)))
