Eh, zakaj nebi repliciral, takšne debate so lahko kvečjemu koristne, kaj ti naj zamerim.... Jaz kot posrednik v primeru škodnega primera sploh nisem mišljen kot pomagalo (čeprav v določenih situacijah lahko pomagam), moja naloga je, da ob sklepanju čimbolje prepoznam potrebe stranke in temu primerno svetujem oz. izoblikujem primeren produkt. Kasneje se ob morebitnih zahtevkih gleda ravno to in pa pogoje oz. drobni tisk, zato pa je dobro tega poznati še pred podpisom.
Seveda da se bo zavarovalnica, če je le mogoče, poizkusila izogniti izplačilu, ravno zato je poznavanje vseh teh produktov in njihovih detajlov še toliko bolj pomembno, ne pa da samo podpišeš neko življensko zavarovanje, kasneje pa ob kakšen primeru ugotoviš, da nimaš zraven nobene nezgodne postavke, kakšnih bolezni sploh ni zajetih, če že so katere, zavarovalna vsota je primrna samo še za nakup krste ali pa enega vijaka za invalidski voziček. Zavarovalnice niso dobrodelne ustanove, to vemo vsi, ampak če boš špa imel vse tako kot naj bi bilo pa verjemi, da boš dobil kar ti pripada ali pa vsaj 98% tega, kar je še vedno bolje kot pa nič. In glede na to, da je to tema o življenskih zavarovanjih....kaj misliš, koliko ljudi od recimo 20ih ima toliko denarja, da lahko nase prevzame ta riziko življenskega in/ali nezgodnega zavarovanja, ko se pogovarjamo o težjih, za življenje pomembnih primerih? Od 20ih mogoooče 1, pa še to ne. Prej eden na 100.
In ja, recimo, da se nekako res tako zakomplicira, da potrebuješ odvetnika. Na podlagi življenske police in odvetnika boš še vedno dobil nekaj, kar ti izjemno olajša nadaljno življenje, brez police pa nebi imel ničesar....... Tako ali tako pa je problematičen samo en zavarovalni primer od mnogih, velika večina zahtevkov iz življenskih in nezgodnih zavarovanj je izplačanih tako kot je treba in so stranke presrečne, da so imele sklenena taka zavarovanja, drugače bi šle že zdavnaj...hmmm....rakom žvižgat.