Mami je bila v Trstu ali zgodba, ki družino že vrsto let spravlja v smeh.
V drugi polovici 70. je moralo biti, ko so se mati in prijateljice odločile, da gredo skupaj v shopping. Pet bab se je zbasalo v zaporožca in odropotale so v svet. Kdo ve, kje vse so se na poti do Trsta ustavljale, toda dejstvo je, da so do tja res prispele. V vožnji ob bogato založenih izložbah s samimi najlepšimi italijanskimi kostimi, so se jim oči kar svetile. Ko so se dodobra nagledale in vse izložbe obkrožile že tretjič, so se vendarle odločile parkirati. Vse so bile kar se da glasne, ko so Mileno usmerjale, pred katero trgovino naj parkira in revo tako izmučile, da je pred prvo trgovino med poskusom parkiranja kar dvakrat zadela nekega fiata. Nato se je odločila, da parkira pred drugo trgovino, kjer se je parkirno mesto ravno spraznilo. Box je naciljala že od daleč, da ne bi spet kam zadela, nato pa se je začela vožnja vanj. Lepo počasi, meter za metrom, pol parkirišča daleč. In pride avto do boxa, pa ga je bilo notri že pol, pa tri četrtine, pa že cel, ko si je Milena že oddahnila, in se še sama začela ozirati po izložbah, začenši kar s tisto, pred katero je parkirala. Preleti z očmi že pol izložbe, ko vidi najlepši hlačni kostim na svetu. Hoče bolj natančno pogledati, zato spusti sklopko, pritisne na plin in ... že je bila kar z avtom vred v izložbi. Babe so se usule iz avta, se razgledale po trgovini in kupile toliko, da so jim v trgovini razbito vitrino vkalkolirali v popust in vesele, s polnimi rokami so odropotale proti domu.
Aja, o pijači, ki so jo tisti dan (po)pile, pa še danes prav vse molčijo kot grob.
V drugi polovici 70. je moralo biti, ko so se mati in prijateljice odločile, da gredo skupaj v shopping. Pet bab se je zbasalo v zaporožca in odropotale so v svet. Kdo ve, kje vse so se na poti do Trsta ustavljale, toda dejstvo je, da so do tja res prispele. V vožnji ob bogato založenih izložbah s samimi najlepšimi italijanskimi kostimi, so se jim oči kar svetile. Ko so se dodobra nagledale in vse izložbe obkrožile že tretjič, so se vendarle odločile parkirati. Vse so bile kar se da glasne, ko so Mileno usmerjale, pred katero trgovino naj parkira in revo tako izmučile, da je pred prvo trgovino med poskusom parkiranja kar dvakrat zadela nekega fiata. Nato se je odločila, da parkira pred drugo trgovino, kjer se je parkirno mesto ravno spraznilo. Box je naciljala že od daleč, da ne bi spet kam zadela, nato pa se je začela vožnja vanj. Lepo počasi, meter za metrom, pol parkirišča daleč. In pride avto do boxa, pa ga je bilo notri že pol, pa tri četrtine, pa že cel, ko si je Milena že oddahnila, in se še sama začela ozirati po izložbah, začenši kar s tisto, pred katero je parkirala. Preleti z očmi že pol izložbe, ko vidi najlepši hlačni kostim na svetu. Hoče bolj natančno pogledati, zato spusti sklopko, pritisne na plin in ... že je bila kar z avtom vred v izložbi. Babe so se usule iz avta, se razgledale po trgovini in kupile toliko, da so jim v trgovini razbito vitrino vkalkolirali v popust in vesele, s polnimi rokami so odropotale proti domu.
Aja, o pijači, ki so jo tisti dan (po)pile, pa še danes prav vse molčijo kot grob.
Nazadnje urejeno: