[ ARAG ] Pravna zaščita na zasebnem področju

01481

cifra
15. maj 2007
5.306
0
36
65
Ljubljana









V vsakdanjem življenju se vsak od nas srečuje s pravnimi zadevami: Kot lastnik ali najemnik stanovanja, kot pogodbeni partner elektrogospodarstva in telekomunikacijske družbe, kot delojemalec, kot kupec različnih življenjsko potrebnih stvari, kot nalogodajalec delovršnih pogodb za izvršitev nekega dela, kot voznik vozila ali uporabnik prevoznih sredstev javnega prometa in kot državljan, ki je dolžan upoštevati zakonske prepovedi države, itd.

Dokler so ta pravna razmerja pravilno izpolnjena in se upoštevajo prepovedi, ki jih naloži država, ostaja to pravno ozadje našega vsakodnevnega življenja, pretežno neopazno. Takoj po tem, ko nastopijo problemi, ker

* najemodajalec vložil odpoved pri okrajnem sodišču
* telekomunikacijska družba pošlje opomin za plačilo pretirano visokih telefonskih stroškov
* delodajalec odpove delovno razmerje in ne plača zaostalih plač
* kupljen PC ne deluje v skladu z dogovorom
* poročna obleka, narejena po meri ni pravočasno izdelana
* novo kupljeno vozilo ne deluje
* pride do prometne nesreče
* kot obdolženec v kazenskem postopku prejmete vabilo na dom, itd. in nasprotna stranka ni pripravljena pristati na predložene predloge ali pa smo trdno prepričani, da kaznivega dejanja, ki nam je očitano nismo storili, potem postanejo pravni temelji našega vsakodnevnega življenja ne le vidni, temveč se vprašamo:
KAJ STORITI?

Ker ne živimo v družbi, ki bi temeljila na pravici močnejšega, temveč predvsem v družbi, kjer je samopomoč v veliki meri prepovedana, se je potrebno poslužiti sodne pomoči za reševanje problemov, ali pa se pri kazenskem sodišču zoperstaviti očitkom. Pri tem je priporočljivo, večkrat tudi zavezujoče predpisano, posvetovanje z odvetnikom, ki ga morda tudi pooblastite za Vaše zastopanje.

Kot je znano, zahtevajo odvetniki plačilo (honorar) za svojo svetovalno dejavnost in za zastopanje – s tem pa nastane nadaljnji in dodatni problem in vprašanje: ALI SI LAHKO PRIVOŠČIM ODVETNIKA? KATEREGA ODVETNIKA NAJ POOBLASTIM?

Rešitev takšnih ali drugačnih problemov prispeva zavarovanje pravne zaščite, kjer je Vaš predmet primera definiran v 1. členu SPPZ 07 (Splošni pogoji za zavarovanje pravne zaščite), ki pravi:

Zavarovatelj skrbi za varovanje pravnih interesov zavarovalca in prevzame zaradi tega nastale stroške.

Sklenitev zavarovanja pravne zaščite in pričakovanje, da to velja za VSE v življenju morebitno nastale pravne težave, je obljuba preveč, ker 1. člen zajema še sledeče:

Zavarovalno kritje je določeno v splošnih in posebnih določbah in se nanaša na vsakokrat dogovorjene rizike.


PRIJAVA ŠKODE

ARAGOV ŠKODNI SVETOVALEC

V zavarovalnem primeru oz. škodnem dogodku nas pokličite takoj, ko je to mogoče. Na voljo smo vam vsak delavnik - od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00 ure.

1. SPLOŠNA NAVODILA
* Bodite pozorni na pravilen obseg kritja v okviru vaše zavarovalne police v skladu s produktom oz. rizikom, ki ste ga izbrali!
* Preverite ali ste zavarovalno premijo pravočasno plačali!
* Upoštevajte in pazite na roke in datume! V primeru časovne stiske sami vložite pravno sredstvo (ugovor, pritožba, itd.).
2. NA KOGA SE JE POTREBNO TAKOJ OBRNITI?
* Stopite v kontakt z vašim odvetnikom ali pa nas pokličite in mi vam ga bomo priporočili. Če vaš izbrani produkt pravne zaščite vsebuje tudi riziko pravne zaščite svetovanja, je ustno svetovanje iz naslova pravne zaščite svetovanja, pri odvetniku, ki ga mi priporočimo (t.i. kontaktni odvetnik), za vas v vsakem primeru brezplačno.
* V kolikor se nameravate obrniti na odvetnika, ki ste si ga sami izbrali, nas morate o tem predhodno obvestiti.
* V primeru nejasnosti glede natančnega obsega kritja po vaši zavarovalni polici, se obrnite direktno na nas ali na vašega zavarovalnega zastopnika.
3. NA KAJ MORATE BITI V PRIMERU PROMETNE NEZGODE ŠE POSEBEJ POZORNI?
* Ustrezno zakonskim določilom obvestite policijo!
* Ne dajajte izjav na vprašanja krivde!
* Zapišite podatke lastnika, voznika, št. police obveznega avtomobilskega zavarovanja in registrske tablice udeleženih vozil!
* Zavarujte sledi vozila s skico, če je mogoče tudi fotografirajte!
* Zabeležite datum, uro in kraj nezgode!
* Zapišite imena in naslove prič!
* Zahtevajte potrdila za vse izdatke, jih skrbno hranite in nam pošljite kopije!
* Če so v nezgodi udeleženi tuji državljani zahtevajte predložitev zelene karte in obdržite kopijo!
* Upoštevajte, da morda v tujini nastale izdatke oz. stroške, kot so izvedenski stroški, izguba zaslužka, itd. ni možno vedno uveljavljati.
* Še posebej vas opozarjamo, da v primeru dokazane vinjenosti, odklonitve preizkusa alkohola v izdihanem zraku, pobega voznika ali zlorabe zdravil, zavarovalnega varstva ni!



ARAG je pomagal ...


Oškodovanec se je v prometni nesreči poškodoval kot pešec

Kritičnega dne se je oškodovanec poškodoval v prometni nesreči kot pešec. Povzročitelj nesreče je s svojim osebnim vozilom s prednjim desnim delom vozila trčil v levo nogo oškodovanca ter se odpeljal iz kraja nesreče. Voznik vozila je tako povzročil prometno nesrečo, pri kateri je oškodovancu huje poškodoval nogo, zdrobil kost na stopalu, pri čemer je padel, se udaril v glavo in doživel pretres možganov.

Oškodovanca so nemudoma odpeljali v urgentno ambulanto, kjer se je pričelo zdravljenje. Zdravljenje je trajalo pol leta, ob zaključku zdravljenja je opravljal tudi fizikalno terapijo, skupaj 10 krat.

Ko se je zdravstveno stanje oškodovanca vsaj malo izboljšalo, se je odločil iti k odvetniku. Skupaj z odvetnikom sta ugotavljala, ali lahko in v kakšni višini uveljavlja odškodnino za nematerialno škodo ter povračilo vseh stroškov, ki jih je imel z zdravljenjem. Odvetnik je ugotovil, da obstoji dovolj velika verjetnost, da bo v postopku zmagal.

Odvetnik je v zavarovalčevem imenu na zavarovalnico, kjer ima povzročitelj nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, naslovil odškodninski zahtevek za povračilo nematerialne in materialne škode.

Zavarovalnica je kmalu ponudila odškodnino, vendar glede na naravo in težo poškodb precej nizko in sicer v višini 15% s strani odvetnika postavljenega zahtevka. Oškodovanec se s ponujenim zneskom odškodnine ni strinjal. Odvetnik je zato na zavarovalnico poslal zahtevek na zvišanje poravnalne ponudbe. Kmalu zatem je zavarovalnica poslala novo poravnalno ponudbo, tokrat v višini 23% prvotno postavljenega zahtevka. Pri ponovnih pogajanjih na zavarovalnici je odvetnik ugotovil, da je to zadnja ponudba s strani zavarovalnice. Oškodovanec se tudi s tem ponujenim zneskom odškodnine ni strinjal. Po razgovoru z odvetnikom, ki je bil mnenja, da je oškodovanec glede na naravo in težo poškodb resnično upravičen do precej višje odškodnine za nematerialno škodo, je odvetnik v njegovem imenu zoper zavarovalnico vložil tožbo.

Sodišče je na prvi obravnavi ugotovilo delno soodgovornost oškodovanca v prometu, ker ni sam poskrbel za zadostno lastno varnost v prometu. Ob cestišču, kjer ni pločnika, ni hodil po pravi strani cestišča.

Pravda se je končala s sodno poravnavo. Zavarovalnica, kjer ima povzročitelj nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, je dolžna v skladu z razsodbo sodišča povrniti oškodovancu odškodnino v višini 45% postavljenega zahtevka. V tej zadevi je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Ker je imel oškodovanec sklenjeno zavarovanje pravne zaščite in ker so po Splošnih pogojih za zavarovanje pravne zaščite in po zavarovalni pogodbi izpolnjeni pogoji za zavarovalno varstvo, kar izhaja tudi iz izjave o obstoju zavarovalnega varstva iz naslova splošne odškodninske pravne zaščite, izdane s strani zavarovalnice ARAG, je zavarovalnica v tej zadevi krila odvetniške stroške in stroške sodne takse v višini 230.010,00 SIT.







Najemnica ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz najemne pogodbe

Najemnica, ki je živela v stanovanju, ki je v lasti gospoda N., ni plačevala najemnine za zadnjih šest mesecev ter ravno tako obratovalnih stroškov, ki so zapadli v plačilo v zadnjih štirih mesecih. Iz navedenih razlogov je želel gospod N. najemnici odpovedati najemno razmerje.

Gospod N. se je po pomoč obrnil na odvetnika. Odvetnik je v njegovem imenu sestavil opomin, v katerem jo je opozoril na neizpolnjene obveznosti, ki jih ima na podlagi najemne pogodbe ter Stanovanjskega zakona. V opominu jo je pozval, da naj v 30 dneh poravna vse obveznosti, sicer bo gospod N. primoran vložiti tožbo pri pristojnem sodišču. Najemnica na opomin ni reagirala in ni poravnala neplačanih zapadlih najemnin in tekočih stroškov. S tem so bili izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe na prenehanje najemne pogodbe, izpraznitev stanovanja ter na plačilo vseh neplačanih najemnin in tekočih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Sodišče je najemnici, sedaj toženi stranki vročilo tožbo v odgovor z opozorilom, da bo tožbenemu zahtevku ugodilo, če tožena stranka v roku 30 dni nanjo ne bo odgovorila. Tožena stranka ni odgovorila v roku za odgovor na tožbo.

Ker je bila tožba pravilno vročena toženki v odgovor, ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo in ker dejstva, na katera gospod N. opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil, je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Skladno s pravno fikcijo, ki jo izpostavi tožena stranka, ko ne odgovori na navedbe v tožbi, štejejo dejstva, ki jih tožeča stranka - gospod N., navaja v tožbi, za resnična.

Sodišče je razsodilo, da se najemna pogodba razveže, da je dolžna tožena stranka iz naslova neplačanih najemnin in stroškov plačati gospodu N. 1.310.260,00 SIT ter v roku 60 dni izprazniti stanovanje. Ker tožena stranka ni uspela v tej pravdi, mora gospodu N. povrniti njegove pravdne stroške v višini 92.260,00 SIT.

Ko je postala sodba pravnomočna in ker gospodu N. tožena stranka v roku, ki ga je postavilo sodišče, ni ničesar plačala, (torej niti pravdnih stroškov), je odvetnik izstavil račun za opravljene storitve gospodu N..

Ker pa ima gospod N. sklenjeno za zadevno stanovanje zavarovanje pravne zaščite in ker mu je zavarovalnica ARAG ob začetku postopka podala izjavo o obstoju zavarovalnega varstva (iz naslova pravne zaščite na področju nepremičnin), je račun za opravljene storitve krila zavarovalnica.

Ker torej najemnica gospodu N. ni ničesar plačala, sta se gospod N. in odvetnik odločila, da vložita pri pristojnem sodišču predlog za izvršbo. Sprva izvršbo na njenem osebnem računu, če pa ta ne bo uspešna, pa na njene premičnine. Zavarovalnica ARAG je podala izjavo o obstoju zavarovalnega varstva tudi za izvršilni postopek.








Odškodnina za telesne bolečine, iznakaženost, ipd. odvisna od zdravnikove dolžnosti seznaniti (pacienta) z naravo bolezni in nevarnosti zdravljenja

Pri gospodu H. so bili ugotovljeni ledvični kamni. Zdravniki so mu priporočili operativno odstranitev in takoj zatem je bil sprejet v bolnišnico. Zdravnica mu je obrazložila, da bo pri operaciji lahko prišlo do morebitne poškodbe sosednjih organov. Nadalje mu je bilo obrazloženo, da mu bodo dali splošno anestezijo. V naslednjih dneh so operacijo opravili, ki pa je bila razmeroma težka. Zato, da je zdravnik zdrobil ledvične kamne, je moral kar dvakrat poseči z iglo (ponavadi zadostuje enkrat).

Pri gospodu H. je bil po operaciji ugotovljen obojestranski pnevmotoraks, nabiranje zraka v poprsnični votlini, ki je lahko smrten.

Ko se je pacient zbudil iz splošne anestezije, se je znašel na oddelku za intenzivno nego. Njegovim telesnim bolečinam so se priključili tudi psihološki problemi. Kdo računa s tem, da se bo po operaciji nenadoma zbudil na oddelku za intenzivno nego!? Gospod H. je moral en teden ostati na oddelku za intenzivno nego, nato so ga iz bolnišnice poslali domov.

Približno tri tedne je trpel za postoperacijskimi bolečinami in na koncu je bila potrebna ponovna operacija.

S pomočjo odvetnika je vložil tožbo na izplačilo odškodnine zaradi telesnih bolečin in zaradi iznakaženosti, ter zaradi domnevne napake zdravnika in sicer zoper bolnišnico oz. njeno zavarovalnico. Utemeljitev: pri zdravljenju ni bil pravilno opozorjen na naravo splošne anestezije in njene možne nevarnosti. Dokumentacija o poteku bolezni in zdravljenja gospoda H. je bila tako slabo vodena, da iz dokumentacije ni bilo moč razbrati poteka zdravljenja.

Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da gospod H. o nevarnosti pnevmotoraksa ni bil obveščen, čeprav je lahko tipična posledica splošne anestezije. To opozorilo ni bilo dokumentirano, ni ga bilo niti med izjavami in drugimi opozorili zdravnika, niti v dokumentaciji o anamnezi. Poročilo o anesteziji je bilo skorajda neberljivo, tako da ni moglo biti jasno, kako je sploh lahko prišlo do nabiranja zraka v poprsnični votlini.

Izvedenec je potrdil, da je bil poseg sam po sebi pravilno izpeljan in da ni bila storjena pri tem nobena napaka zdravnika.

Sodišče je v svoji obrazložitvi navedlo: Če zdravnik krši dolžnost seznaniti pacienta z naravo bolezni in možnimi nevarnosti zdravljenja, vodi ta kršitev namreč do domneve, da zdravnik ni izvedel določenega ukrepa.

Gospodu H. je bila prisojena odškodnina za telesne bolečine v višini 700.000 SIT. Zahtevek na odškodnino zaradi iznakaženosti je bil zavrnjen.

Ker je imel gospod H. sklenjeno zavarovanje pravne zaščite in ker je zavarovalnica ARAG ob začetku postopka podala izjavo o obstoju zavarovalnega varstva (iz naslova splošne odškodninske pravne zaščite), je zavarovalnica ARAG v skladu z odločitvijo sodišča krila stroške postopka v višini 256.414,00 SIT.

* skupno
* Poletno neurje – Spor z zavarovalnico zaradi polomljenega sončnika
* Cena lepote - Postopek zaradi neuspele lepotne operacije je lahko zelo drag
* Najemnica ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz najemne pogodbe
* Delodajalec je iz neupravičenih razlogov odpovedal delovno razmerje
* Čas je pomemben - Kot voznik poškodovanega vozila je potrebno po možnosti nemudoma ugotoviti dejansko stanje
* Oškodovanec se je v prometni nesreči poškodoval kot pešec
* Študentka A. je med hojo nerodno stopila in si pri tem močno poškodovala desno stopalo
*
Odškodnina za telesne bolečine, iznakaženost, ipd. odvisna od zdravnikove dolžnosti seznaniti (pacienta) z naravo bolezni in nevarnosti zdravljenja








Študentka A. je med hojo nerodno stopila in si pri tem močno poškodovala desno stopalo

Študentka A. je med hojo nerodno stopila in si pri tem močno poškodovala desno stopalo. Takoj po nezgodi so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji po pregledu svetovali počitek oz. hojo po peti in odredili uporabo elastičnega povoja. A. je v celoti spoštovala odrejeno terapijo, vendar se njeno zdravstveno stanje niti po 14 dneh ni izboljšalo, temveč celo poslabšalo, zato so jo odpeljali v urgentno ambulanto. Tam so ugotovili zlom stopala, jo oskrbeli z dokolenskim hodilnim mavcem s podporo za prste in ji svetovali počitek vsaj še tri mesece, da se kosti na stopalu dobro zacelijo.

Ves ta čas je bila njena življenjska aktivnost precej zmanjšana, predvsem pa ji je nastala tudi precejšnja premoženjska škoda, saj si je najemnino v času študija na pedagoški fakulteti plačevala s pomočjo denarja, ki ga je zaslužila kot vaditeljica aerobike v fitnes centru. Zato se je odločila iti na posvet k odvetniku, z namenom, da ga vpraša, ali ima kakšne možnosti pri uveljavljanju odškodnine s strani bolnišnice, saj ji je zaradi napačne diagnoze in napačne oskrbe v bolnišnici nastala večja škoda. Odvetnik je ugotovil, da obstoji v zadevnem primeru zadosten razlog za krivdno odgovornost bolnišnice, zato je v njenem imenu vložil odškodninski zahtevek na bolnišnico oz. njeno zavarovalnico.

Zavarovalnica je izplačilo odškodnine odklonila. Odvetnik je zatem v njenem imenu vložil tožbo zoper zavarovalnico.

Sodišče je ob koncu pravde razsodilo, da v tem primeru ne gre za strokovno dokazano opustitev zdravniškega osebja v bolnišnici. Ker študentka A. ni uspela v pravdi, je sodišče razsodilo, da je dolžna povrniti vse pravdne stroške, ki jih je imela tožeča stranka, t.j. zavarovalnica, kjer ima bolnišnica zavarovano civilno odgovornost, in sicer v višini 176.740,00 SIT. Ravno tako je morala študentka A. plačati svoje pravdne stroške, t.j. stroške sodne takse ter stroške njenega odvetnika in sicer v višini 86.040,00 SIT.

Ker je imela študentka A. sklenjeno zavarovanje pravne zaščite, je zavarovalnica ARAG iz naslova splošne odškodninske pravne zaščite krila tako s sodno odločbo njej naložene pravdne stroške, kot tudi njene pravdne stroške, skupaj v višini 262.780,00 SIT.









Delodajalec je iz neupravičenih razlogov odpovedal delovno razmerje

Gospodu K. je delodajalec brez odpovednega roka in neupravičeno odpovedal delovno razmerje. Po pomoč se je obrnil na odvetnika, kjer sta skupaj pregledala njegovo pogodbo o zaposlitvi ter obstoječo zakonodajo. Ugotovila sta, da mu je delodajalec neupravičeno in protizakonito odpovedal delovno razmerje, poleg tega pa je upravičen v primeru izsiljene odpovedi pogodbe na podlagi pogodbe o zaposlitvi zahtevati odškodnino v višini 12 njegovih bruto plač.

Odvetnik je v njegovem imenu vložil tožbo pri Delovnem sodišču zoper delodajalca. Sodišče je delodajalcu, sedaj toženi stranki vročilo tožbo v odgovor z opozorilom, da bo tožbenemu zahtevku ugodilo, če tožena stranka v roku 30 dni nanjo ne bo odgovorila. Tožena stranka ni odgovorila v roku za odgovor na tožbo.

Ker je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor, ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo in ker dejstva, na katera gospod K. opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil, je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Skladno s pravno fikcijo, ki jo izpostavi tožena stranka, ko ne odgovori na navedbe v tožbi, štejejo dejstva, ki jih tožeča stranka - gospod K., navaja v tožbi, za resnična.

Sodišče je razsodilo, da je delodajalec dolžan vzeti gospoda K. nazaj v delovno razmerje, mu izplačati v tožbenem zahtevku postavljeno odškodnino ter mu od dneva odpovedi dalje plačati plačo in prispevke za socialno varnost, vse skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ker delodajalec ni uspel v pravdi, mora gospodu K. povrniti njegove pravdne stroške v višini 165.180,00 SIT.

Ko je postala sodba pravnomočna in ker gospodu K. delodajalec v roku, ki ga je postavilo sodišče, ni ničesar plačal, (torej niti pravdnih stroškov), je odvetnik izstavil račun za opravljene storitve gospodu K..

Ker pa ima gospod K. sklenjeno zavarovanje pravne zaščite in ker mu je zavarovalnica ARAG d.d. ob začetku postopka podala izjavo o obstoju zavarovalnega kritja (iz naslova pravne zaščite na področju delovnega prava), je račun za pravdne stroške krila zavarovalnica.

Ker delodajalec gospodu K. ni ničesar plačal, sta se gospod K. in odvetnik odločila, da vložita pri pristojnem sodišču predlog za izvršbo. Zavarovalnica ARAG d.d. je podala izjavo o obstoju zavarovalnega varstva tudi za izvršilni postopek.



s spletne strani ARAG-a

- v priponki splošni pogoji (pdf)
 

Priponke

  • 209401-splosni_pogoji_arag.pdf
    160,8 KB · Ogledi: 300