Citat:
Uporabnik kloshar pravi:
Pri mamini familiji imajo v navadi, da vikajo svoje strice, tete, stare starše in druge bolj oddaljene sorodnike. Recimo mojo mater moja sestrična, ki jo je mama praktično vzgajala v mladih letih, vika. Enako bratranec in ostali.
Meni je pa to malo čudno, sploh ker se po očetovi familiji pa vsi po vrsti tikajo in sem zato nemalokrat v zadregi, ker ne vem, ali bi vikal ali tikal in zato uporabljam neosebne oblike.
In na tem mestu me zanima, če ste že kdaj slišali ali pa se pri komu celo dogaja, da se sorodniki med sabo vikajo??
Vikam tiste ki vikajo mene in obratno.
Če nekoga ne vikaš, še to ne pomeni da ga ne spoštuješ.
Dostikdaj pa kar rečem (recimo pri kakem spoznavanju) "Se vikamo al smo lahko domače na "TI"?
Še ni blo tistega ki bi rekel "vikajmo se".
Če pa mi kdo reče "ti me moraš vikat" pa mu rečem "no dobro se BOMA pa vikala. (redko redko)
Sicer pa to vikanje počasi izumira (hvalabogu). Imam nečaka, 7 bo počasi, pa me kliče kar po imenu.
Strici imajo brke in smrdijo po pipi se vedno zajebavam. Meni več pomeni da ima mali recimo
za domačo nalogo da naslednji dan v šoli pove nekaj o svojih idolih, ala "koga imas najraje" pa sem
vedno jaz tema debate
Enkrat je celo prišel do mene, če je lahko z mano par ur, ker mora v šoli povedat
kaj počnejo njihovi najboljši prijatelji... In take stvari meni pomeniho 100x več kot pa tisti stric pred imenom.
Še bolj zanimivo pa se mi zdi, recimo gledam mamo in babico, pa jo mama vika (taščo), pa se poznata 40 let...
Nevem, ko bom sam mel otroke, pa bodo imeli recimo partnerja, bom tudi nekak speljal zadevo;
"Poslusaj, smo prijatli, smo familija, ni razloga za vikanje"
V poslovnem svetu pa je to seveda še vedno obvezno ker je komunikacija bol uradna.
