V demokratični državi, v kateri je privatna lastnina zaščitena z ustavo, si ljudje enostavno dovolijo hoditi in nabirati gozdne sadeže po tuji zemlji. Začnimo z regradom v spomladanskem času (ki ni samonikla rastlina), do gob, kostanja, na senožetih zdravilnih zelišč, robid, malin itd. Po našem vrlem 5. členu,ki jim to dovoljuje, obenem pa krši zakon o nedotakljivosti privatnega zemljišča. Me zanima, kaj bi porekli taisti ljudje, če bi k njim na vrt prišli sosedje in jim enostavno pobirali jabolka in vrtnine? Da poleg vsega naštetega pripomnim, da gozd ni samo "sprehajališče", temveč se v gozdu dela, "obiskovalci", pa motijo delo in sebe izpostavljajo nevarnosti. Gozd, ki je v državni lasti, naj obiskovalci obiskujejo po mili volji, privatni gozd, ki pa nam ni bil dan v dar leta 1991, temveč smo lastniki že stoletja, pa smatram, da je nedotakljiv in bi se končno o tem moralo izreči tudi ustavno sodišče.
Gozdne ceste, ki pripeljejo,kot sebe tolmačijo gobarji, sprehajalce, z avtomobili do "njihovih" najdišč, so bile zgrajene brez lokacijskega dovoljenja, gradbenega dovoljenja, nikoli ni bila zemlja odkupljena od lastnikov, temveč so bile zgrajene na osnovi soglasij lastnikov izključno za prevoz lesne mase. Danes, pa si dovoljujejo, kljub zakonu, ki prepoveduje organizirano športno aktivnost na teh cestah, postavitev tabel za kolesarje, s tem pa se krši zakon in motijo posest. Da ne omenim, da se prenekateri obnašajo do lastnikov, ki jih srečajo na njihovem "plenilskem" pohodu skrajno žaljivo in oholo.
Pripravljamo zadevo, ki jo bomo posredovali na EU, saj stanje kot ga poznamo sedaj, je nevzdržno.
Da omenim še to, gobar, ki nabira plodove v tujem gozdu, prodaja v gostilne in hotele ter na tržnici, ne plača davka,prav tako ga ne plačajo odkupovalci, dobra bera gob, pa pomeni, deset kg. gob na dan-100EUR. Lastnik proda les po cca. 50EUR/m3,se pravi, da mora posekati 2m3 lesa na dan in seveda plačati tudi davek in prispevek za gozdne ceste, katerega so oproščeni nabiralci. Poleg tega, lastnik gozda na "zrelo" drevo ne čaka do prvega dežja.
Žal, takšno nabiranje, brez dovoljenja, lahko imenujem samo....kraja!