Citat:
Uporabnik bizi pravi:
Ubogi opranček. Saj se mi smiliš.Seveda je možak vse skupaj sanjal:
Citat:
Poglejte končne operacije okrog Ljubljane, ki so potekale v teh dneh pred sedemdesetimi leti. Bili smo pred našo Ljubljano. Želja po osvoboditvi je bila velika. Osvobodimo Ljubljano. Na juriš! Šli bi kar naprej. Saj je skoraj konec vojne. Ampak proti sebi smo imeli en bataljon 19. polka SS in dva bataljona 17. policijskega polka SS. Z njimi so bili bataljon policijske šole SS ter četrti in peti domobranski bataljon. Na Ljubljanskem gradu je bila težka artilerijska baterija s 175-milimetrskimi topovi, 105-milimetrski topovi so bili na Golovcu, Šišenskem hribu, pri Iški vasi in na Barju. Ko smo se približali in je vse hkrati odprlo ogenj na nas, je nastal pekel. S hribov kanonade, rafalno in plotonsko streljanje z njihovih položajev. Minometi. Mi smo z našo artilerijo streljali nanje. Vsi hkrati. Nisi slišal drugega kot bobnenje. Grmelo je na naši fronti in v celi globini po rezervnih enotah in logistiki. Granata je padla na komando v Lisičjem gradu. Od topniškega ognja smo imeli največ izgub. Medtem smo z jurišem šli na njihove položaje. Bombaši pred nami, mi za njimi. Med strojnicami, topovi, minometi in ročnimi bombami nisi slišal niti samega sebe. Samo bobnenje. Zavzeli smo rove, bunkerje, oni nad nas s tankovsko rezervo. Naprej, nazaj. Dva dni brez predaha, brez počitka. Šestdeset mrtvih. Policijski bataljoni SS so imeli 120 mrtvih. Tako je bilo, dokler nismo zavzeli Sela in začeli prodirati proti Orlam. Tam se je ustavilo. Oni so imeli linije od Save naprej okoli in okoli Ljubljane.
Citat:
Četrti korpus je dobil nalogo, da krene iz Kočevja in prebije zadnje obrambne črte ter zavzame Ljubljano in Celje. Bitke so bile po celi poti, pri Ljubljani pa so se vkopali. Nam je bila situacija jasna. Nemci so izgubili vojno, vendar se bodo pred Ljubljano borili do konca, da zaščitijo umik enot von Löhra čez Celje proti Avstriji. Napadali smo z vsem, kar smo imeli, ampak vojaki SS so se borili kot prvi dan. Domobranci pa z njimi. Po dveh dneh je z 8. na 9. maj naenkrat nastalo zatišje
Bi znalo biti, da je kaj sanjal, glede na to, da je na ljubljanskem gradu videl 175-milimetrske topove.
partizanskim pravljicam kar ni konca