24 ur - POP TV - Kaj je bilo pa to?

Uporabnik tomi je napisal:

pa vsaka mlajša je bila do zdaj pametnejša kot starejša, zdaj pa ni več tak, žal.

Klikni za razširitev

A ni zanimivo, že prav fenomen da so se zadeve obrnile ravno s tabo. Ko si bil mlad si bil bolj pameten kot tastari zdaj ko si star pa si bolj pameten kot tamladi.

Uporabnik tomi je napisal:

pa vsaka mlajša je bila do zdaj pametnejša kot starejša, zdaj pa ni več tak, žal.

Klikni za razširitev

Na podlagi česa pa taka trditev? Po čem se pa meri ta pamet? Starejši so vedno imeli več izkušenj in bili bolj konzervativni, mladi pa so tulili v nek svoj rog.
In glej hudiča, generacije so se obrnile, svet pa ni propadel. Trenutno imamo še vedno najvišjo kvaliteto življenja v zgodovini človeštva, pa svetovne vojne tudi še nismo zakuhali spet. Kar v redu.

Uporabnik MojsterS je napisal:

Na podlagi česa pa taka trditev? Po čem se pa meri ta pamet? Starejši so vedno imeli več izkušenj in bili bolj konzervativni, mladi pa so tulili v nek svoj rog.
In glej hudiča, generacije so se obrnile, svet pa ni propadel. Trenutno imamo še vedno najvišjo kvaliteto življenja v zgodovini človeštva, pa svetovne vojne tudi še nismo zakuhali spet. Kar v redu.

Klikni za razširitev

Da, obstajajo podatki in novejše raziskave, ki kažejo na stagnacijo ali celo obrat (t. i. reverse/negative Flynn effect) v nekaterih razvitih državah – torej da so povprečni rezultati na kognitivnih testih (IQ in podobnih) pri mlajših kohortah nižji ali se ne povečujejo več kot pri prejšnjih generacijah. To je nasprotje klasičnemu Flynnovemu efektu, ki je večino 20. stoletja kazal zvišanje IQ za približno 2–3 točke na desetletje zaradi okoljskih dejavnikov (boljša prehrana, zdravstvo, izobraževanje, bolj kompleksno okolje).

Ključni dokazi

• Skandinavija (Norveška, Danska, Finska): Velike vojaške baze podatkov (obvezno testiranje) kažejo vrhunec okoli rojstnih kohort 1975, nato pa upad (približno 0,2–0,3 točke na leto). Pomembno: upad se pojavi tudi znotraj družin (mlajši bratje imajo nižje rezultate kot starejši), kar močno kaže na okoljske vzroke, ne na genetiko ali migracije.
  
  pmc.ncbi.nlm.nih.gov
• Nemčija: V populacijsko reprezentativnih vzorcih dijakov (2012–2022) upad figuralnega sklepanja (fluidna inteligenca) za približno 4,7–5,2 IQ točk na desetletje.
  
  pmc.ncbi.nlm.nih.gov
• ZDA: Študija na skoraj 400.000 odraslih (2006–2018, SAPA projekt) je pokazala padec v kompozitnih kognitivnih rezultatih, najbolj izrazit pri mladih 18–22 let in pri nižji izobrazbi. Padci pri matričnem sklepanju in serijah črk/številk; prostorske sposobnosti (3D rotacija) so se včasih celo izboljšale.
  
  sciencealert.com
• Širše: Podobni znaki stagnacije/upada v Franciji, Nizozemski, Veliki Britaniji, Avstraliji in drugod v bogatih industrializiranih državah. V manj razvitih državah se Flynnov efekt pogosto še nadaljuje.

Nedavni PISA rezultati (OECD, 2025 testiranje 15-letnikov v 91 državah) kažejo najnižje rezultate v branju, matematiki in naravoslovju od začetka meritev (okoli 2000). Branje je padlo na raven, ki je bila prej značilna za leto mlajše učence; povezujejo to z večjim časom pred zasloni in manj branjem za užitek.

Ima to mogoče kaj veze z množično migracijo inženirjev v vse te države?

Uporabnik MojsterS je napisal:

Ima to mogoče kaj veze z množično migracijo inženirjev v vse te države?

Klikni za razširitev

Verjetno ne, verjetno nam pa gre predobro in se človeštvo več ne rabi trudit.

ze to vprašanje je rasistično, kaj šele odgovor.

je pa res ja.