432km v 2,5 mesecih mi je Garmin preštel. S tem da november bolj bogo, ker zaradi tega težje najdem veselje, pa že tako me cajt baše, ko je dan krajši. Te težave moram nekako odpraviti, da me ne mine...
vseeno mi je za to. Ker pa sem se prvič lotila teka (priznam, sem mislila, da bom manj tekla in se nisem tok dajala s tem) sem ubrala bližnjico. Šla čez vse možne fit finderje, ki jih je google našel. eni bolj natančni, drugi manj in skoraj pri vsem je bil omenjen čevelj visoko na vrhu ali pa vsaj kot dobra alternativa. Tudi še kaki drug, ampak tega imajo povsod pri nas za na nogo dat, da človek ve, kaki je občutek. Zame je to pomenilo, da me nič nikjer ne tišči in ne veže pa da kupim 1 cifro večji čevelj od običajne številke. Drugega nisem znala ocenit... Moja prioriteta je pa tudi vedno bila, da ne tekmujem, ampak da bi rada tekla, tudi dolgo, če me piči in da se pri tem čimmanj matrajo sklepi, podplati. Torej nekih kroničnih težav si nočem narediti. Na trajnost copata tudi nič nisem dala, če je treba pa menjam tudi po 430km. Edino ne vem, če je treba ali je v meni težava, ker morebiti se moram samo malo otrditi...
Najbrž bom res še ene druge kupila, pa menjavala, pa bom videla, če bo kaj bolje.