Glede na to, da nihče ne more vedeti vsega, sem se odločil spisati en slovarček, v katerem bodo zbrani najbolj pogosto uporabljeni fotografski pojmi.
Če imate še kaj za dodati, potem napišite spodaj (lahko tudi PM) in bom dodal v ta post.
Ne bom nič jezen, če boste spisali tudi kak tutorial glede kakšnega specifičnega stila fotografiranja (macro, panning, portreti, ...)
<span style="font-size: 1.3em;">Osnovne nastavitve fotoaparata</span>
<a id="Av"></a>
Zaslonka:
Zaslonka je razmerje med premerom odprtine in goriščno razdaljo. Število F pa dobimo, če prejšnji ulomek postavimo na glavo. Večji F pomeni manjšo odprtino.
Vplivi na sliko: Z zapiranjem zaslonke dobimo večjo globinsko ostrino (DOF), hkrati pa izgubljamo na svetlobi. Če preveč zapremo zaslonko, pride do loma svetlobe na robovih (difrakcije), kar pa zmanjša ostrino slike.
<a id="Tv"></a>
Hitrost zaklopa:
Z drugimi besedami - kako dolgo se zajema slika. Ta čas se ponavadi izraža kot ulomek. Recimo 1/1000 oz. včasih kar 1000 za čas 1 ms.
Vplivi na sliko: Hitrejši čas - bolj zamznjena slika. Pri daljših časih se zna slika tudi razmazati, zato je treba imeti mirno roko oz. uporabimo kar stojalo.
<a id="ISO"></a>
ISO:
ISO je občutljivost senzorja na svetlobo. Osnovna občutljivost je 100. Dvakrat večjo občutljivost pa dosežemo z dvakrat višjim ISO številom. (Recimo: 200 -> 400)
Vplivi na sliko: Z višanjem ISO pridobimo na nezaželjenem šumu. Občutljivost se ponavadi zvišuje, ko nam zgornji dve nastavitvi več ne dasta optimalnih pogojev za željen način slikanja.
<span style="font-size: 1.3em;">Pojmi</span>
<a id="DOF"></a>
Globinska ostrina (DOF):
Globinska ostrina nam pove, kako daleč je slika ostra (v smeri proti objektivu in vstran od njega - glede na fokusirano točko). Odvisna je od več faktorjev: velikost senzorja, goriščne razdalje, oddaljenost od predmeta in velikost zaslonke.
Primer: klik.
<a id="bokeh"></a>
Bokeh:
Nekako je povezan z globinsko ostrino. Predstavlja pa nam področje, kjer slika ni ostra (blur).
Primer: klik.
<a id="goriscna_razdalja"></a>
Goriščna razdalja:
Prava goriščna razdalja je napisana na vsakem objektivu. Če ima objektiv spremenljivo goriščnico, lahko delimo zgornjo in spodnjo razdaljo in s tem dobimo zoom. Največkrat pa jo prevedemo glede na 35mm film in jo šele takrat dalje "obdelujemo". Predstavlja pa nam velikost vidnega polja. Pri večini SLRjih je treba goriščno razdaljo na objektivu pomnožiti s crop faktorjem (zaradi manjšega senzorja), da dobimo goriščno razdaljo ekvivalentno 35mm filmu. Pri kompaktih pa je ponavadi spodnja goriščna razdalja ekvivalentna 35mm. Tako da če ima fotoaparat 4x zoom, je ekvivalenten objektivu 35-140mm.
<a id="povecava"></a>
Povečava:
Največkrat je navedena pri makro objektivih. Povečava je razmerje med velikostjo slike na senzorju in med velikostjo predmeta pred objektivom. Povečava je neodvisna od velikosti senzorja, odvisna je le goriščne razdalje in razdalje do predmeta.
Primer: če lahko v sliko spravimo 2cm veliko stvar, senzor pa je širok 10mm, potem je povečava 1:2 (0,5x).
<a id="EXIF"></a>
EXIF:
Ti podatki so pripisani k sliki, povedo pa nam nastavitve fotoaparata pri slikanju le-te (zaslonka, hitrost zaklopa, ISO vrednost, podatke o uporabi fleša, goriščno razdaljo, ...).
<a id="panning"></a>
Panning:
Je način slikanja, pri katerem izberemo malenkost daljši čas, ves čas pa sledimo predmetu, ki ga želimo slikati. S tem dosežemo, da je predmet oster, ozadje pa zamegljeno.
Primer: klik.
<a id="IS"></a>
Stabilizacija slike:
Je zelo priročna stvar, saj nam zmanjšuje možnost, da naredimo zmazek iz slike (sploh pri večjih goriščnih razdaljah). Poznamo več načinov stabilizacije: "softversko" - višanje ISO in "hardversko" - premikanje senzorja, premikanje leč. Slednja dva načina sta boljša, saj ne vplivata na kvaliteto slike. Premikanje senzorja je mogoče boljša rešitev, saj pri menjavi objektiva obdržimo stabilizacijo.
Primer: pri 3 stop stabilizaciji lahko naprimer slikamo namesto pri 1/1000s pri 1/125 (8x manj - 2^3).
<a id="exposure"></a>
Exposure:
Meri se v EV. 1 EV je en stop, ki predstavlja:
- zvišanje/znižanje hitrosti zaklopa za 2x oziroma
- zvišanje/znišanje zaslonke za faktor 1,4 (kvadratni koren iz 2) oziroma
- zvišanje/znižanje občutljivosti za 2x.
Na tej strani je tudi kalkulator. Glede na svetlobne pogoje je potrebna določena osvetlitev v EV (fiksna), potem pa lahko spreminjamo vse prej naštete stvari, paziti moramo le, da na koncu dosežemo enako osvetlitev.
<span style="font-size: 1.3em;">Popačitve (aberacije)</span>
<a id="kromatska_aberacija"></a>
Kromatska aberacija:
Kot že ime pove, bo nekaj zelo narobe z barvami. Ta pojav nastane zaradi različnih barv, ki se lomijo pod različnimi koti. Največkrat se pojavijo kakšni vijolčni robovi okrog predmetov, ki so od zadaj osvetljeni (Purple Fringing).
Več o tem: klik.
<a id="barrel"></a>
Barrel, Pincushion:
Ti dve napaki se pojavljata na robovih slike. Najlepše se vidi pri slikanju kakšnega pravokotnika. Pri prvi napaki bodo stranice pravokotnika zaobljene navzven, pri drugi pa navznoter.
Več o tem: klik.
<a id="vinjetiranje"></a>
Vinjetiranje:
Pri kompaktih tega pojava praktično ni, pri SLRjih pa je žal zelo pogost (sploh pri do konca odprti zaslonki). Nastane pa zaradi tega, ker se več svetlobe lomi v sredino slike, robovi pa so nekoliko temnejši.
Več o tem: klik.
<span style="font-size: 1.3em;">Drugi slovarji</span>
- http://photonotes.org/dictionary/
- http://www.dpreview.com/learn/?/Glossary/
Če imate še kaj za dodati, potem napišite spodaj (lahko tudi PM) in bom dodal v ta post.
Ne bom nič jezen, če boste spisali tudi kak tutorial glede kakšnega specifičnega stila fotografiranja (macro, panning, portreti, ...)
<span style="font-size: 1.3em;">Osnovne nastavitve fotoaparata</span>
<a id="Av"></a>
Zaslonka:
Zaslonka je razmerje med premerom odprtine in goriščno razdaljo. Število F pa dobimo, če prejšnji ulomek postavimo na glavo. Večji F pomeni manjšo odprtino.
Vplivi na sliko: Z zapiranjem zaslonke dobimo večjo globinsko ostrino (DOF), hkrati pa izgubljamo na svetlobi. Če preveč zapremo zaslonko, pride do loma svetlobe na robovih (difrakcije), kar pa zmanjša ostrino slike.
<a id="Tv"></a>
Hitrost zaklopa:
Z drugimi besedami - kako dolgo se zajema slika. Ta čas se ponavadi izraža kot ulomek. Recimo 1/1000 oz. včasih kar 1000 za čas 1 ms.
Vplivi na sliko: Hitrejši čas - bolj zamznjena slika. Pri daljših časih se zna slika tudi razmazati, zato je treba imeti mirno roko oz. uporabimo kar stojalo.
<a id="ISO"></a>
ISO:
ISO je občutljivost senzorja na svetlobo. Osnovna občutljivost je 100. Dvakrat večjo občutljivost pa dosežemo z dvakrat višjim ISO številom. (Recimo: 200 -> 400)
Vplivi na sliko: Z višanjem ISO pridobimo na nezaželjenem šumu. Občutljivost se ponavadi zvišuje, ko nam zgornji dve nastavitvi več ne dasta optimalnih pogojev za željen način slikanja.
<span style="font-size: 1.3em;">Pojmi</span>
<a id="DOF"></a>
Globinska ostrina (DOF):
Globinska ostrina nam pove, kako daleč je slika ostra (v smeri proti objektivu in vstran od njega - glede na fokusirano točko). Odvisna je od več faktorjev: velikost senzorja, goriščne razdalje, oddaljenost od predmeta in velikost zaslonke.
Primer: klik.
<a id="bokeh"></a>
Bokeh:
Nekako je povezan z globinsko ostrino. Predstavlja pa nam področje, kjer slika ni ostra (blur).
Primer: klik.
<a id="goriscna_razdalja"></a>
Goriščna razdalja:
Prava goriščna razdalja je napisana na vsakem objektivu. Če ima objektiv spremenljivo goriščnico, lahko delimo zgornjo in spodnjo razdaljo in s tem dobimo zoom. Največkrat pa jo prevedemo glede na 35mm film in jo šele takrat dalje "obdelujemo". Predstavlja pa nam velikost vidnega polja. Pri večini SLRjih je treba goriščno razdaljo na objektivu pomnožiti s crop faktorjem (zaradi manjšega senzorja), da dobimo goriščno razdaljo ekvivalentno 35mm filmu. Pri kompaktih pa je ponavadi spodnja goriščna razdalja ekvivalentna 35mm. Tako da če ima fotoaparat 4x zoom, je ekvivalenten objektivu 35-140mm.
<a id="povecava"></a>
Povečava:
Največkrat je navedena pri makro objektivih. Povečava je razmerje med velikostjo slike na senzorju in med velikostjo predmeta pred objektivom. Povečava je neodvisna od velikosti senzorja, odvisna je le goriščne razdalje in razdalje do predmeta.
Primer: če lahko v sliko spravimo 2cm veliko stvar, senzor pa je širok 10mm, potem je povečava 1:2 (0,5x).
<a id="EXIF"></a>
EXIF:
Ti podatki so pripisani k sliki, povedo pa nam nastavitve fotoaparata pri slikanju le-te (zaslonka, hitrost zaklopa, ISO vrednost, podatke o uporabi fleša, goriščno razdaljo, ...).
<a id="panning"></a>
Panning:
Je način slikanja, pri katerem izberemo malenkost daljši čas, ves čas pa sledimo predmetu, ki ga želimo slikati. S tem dosežemo, da je predmet oster, ozadje pa zamegljeno.
Primer: klik.
<a id="IS"></a>
Stabilizacija slike:
Je zelo priročna stvar, saj nam zmanjšuje možnost, da naredimo zmazek iz slike (sploh pri večjih goriščnih razdaljah). Poznamo več načinov stabilizacije: "softversko" - višanje ISO in "hardversko" - premikanje senzorja, premikanje leč. Slednja dva načina sta boljša, saj ne vplivata na kvaliteto slike. Premikanje senzorja je mogoče boljša rešitev, saj pri menjavi objektiva obdržimo stabilizacijo.
Primer: pri 3 stop stabilizaciji lahko naprimer slikamo namesto pri 1/1000s pri 1/125 (8x manj - 2^3).
<a id="exposure"></a>
Exposure:
Meri se v EV. 1 EV je en stop, ki predstavlja:
- zvišanje/znižanje hitrosti zaklopa za 2x oziroma
- zvišanje/znišanje zaslonke za faktor 1,4 (kvadratni koren iz 2) oziroma
- zvišanje/znižanje občutljivosti za 2x.
Na tej strani je tudi kalkulator. Glede na svetlobne pogoje je potrebna določena osvetlitev v EV (fiksna), potem pa lahko spreminjamo vse prej naštete stvari, paziti moramo le, da na koncu dosežemo enako osvetlitev.
<span style="font-size: 1.3em;">Popačitve (aberacije)</span>
<a id="kromatska_aberacija"></a>
Kromatska aberacija:
Kot že ime pove, bo nekaj zelo narobe z barvami. Ta pojav nastane zaradi različnih barv, ki se lomijo pod različnimi koti. Največkrat se pojavijo kakšni vijolčni robovi okrog predmetov, ki so od zadaj osvetljeni (Purple Fringing).
Več o tem: klik.
<a id="barrel"></a>
Barrel, Pincushion:
Ti dve napaki se pojavljata na robovih slike. Najlepše se vidi pri slikanju kakšnega pravokotnika. Pri prvi napaki bodo stranice pravokotnika zaobljene navzven, pri drugi pa navznoter.
Več o tem: klik.
<a id="vinjetiranje"></a>
Vinjetiranje:
Pri kompaktih tega pojava praktično ni, pri SLRjih pa je žal zelo pogost (sploh pri do konca odprti zaslonki). Nastane pa zaradi tega, ker se več svetlobe lomi v sredino slike, robovi pa so nekoliko temnejši.
Več o tem: klik.
<span style="font-size: 1.3em;">Drugi slovarji</span>
- http://photonotes.org/dictionary/
- http://www.dpreview.com/learn/?/Glossary/