Dolgo je minilo, od kar sem zadnjič kaj pametnega napisal tule gor. Tokrat naj bo to zubi iz pečice. Zadeva je zelo preprosta, simpl da bolj ne bi mogla bit, gre pa takole:
Ko Trontelj z rožico v prsnemu žepu napove lep, jesenski vikend se je treba spravit na morje. Mi smo jo usekali na Cres. Že samo potovanje je bilo precej zanimivo, ampak o tem kdaj drugič Tja smo se privlekli okoli sedmih zvečer, ravno prav, da smo porihtali apartma in barko. Za resen ribolov pa ni bilo več časa, saj nas je ujela noč. V jesenskih dneh, ko sonce vzide malo kasneje je treba bit na barki okoli 6h zjutraj, kar nekako pomeni, da je treba bit auf ob 5h. Če si prejšen dan do 1h pil, sprašil kako cigaro je to kar hm... no, ni najlažje se izpod kovtra skobacat. Potem pa na barko in ulovit vabo - kalamara. Velikokrat je to največji problem. Zubo je zbirčna žvau, še veliko bolj kot mi, zato hoče met frišnega, na crknjenega iz ribarnice ne jebe 5%. Ulovit kalamara pa je simpl, če veš kje je, in če je lačen Drugače pa ni simpl sploh. In ko je kalamar na barki, ko se zorgazminira do konca in ejakuira vse črnilo je dober za u ajmar z vodo. Mi, mojstri kot pač smo, smo prvi dan ujeli tri, ne samo enega Potem pa pride na vrsto izvrsten barkarjol, ki barko pripelje na pozicijo, kjer so v svojih pečinah zubkoti spravljeni, čakajo in se sprašujejo, a bi ga a bi ga nebi enega kalamarčka za fruštek... Kamarčka u vodo, zubi še naprej... bi, ne bi, bi ne bi... in če je mehkužec živahen, dobro nataknjen se ribak odloči in useka. In njegova požresnost ga pripelje v naše roke, kar pa zanjga nekako ni dobro. No, ker sem dobrega srca sem ribici takoj obljubil, da jo ne bo nikoli več zeblo Zvečer pa žur v kuhinji... pržgeš košarko, pogledaš kako smo usjali s srbi u 3PM, medtem ko se na krhlje narezan krompir, posoljen, naoljen z olivnim oljčkom, svežim rožmarinom že znajde u protfanu, pečica pa je prikurjena na 180 stopinj. Nanj se položi ulovljeno ribico, narezano po širini in posloljeno in vse skupaj porine v pečico. Naša žvau od dve kili in pol se je pekla debelo urco in par minut, vsakih deset minut pa sem jo ustrezno osvežil z olivnim oljčkom, da se slučajno ne bi presušila. isto velja tudi za krompirčkovo posteljico. Tudi krompirček mora bit žmohten... Razmišljanje o obračanju ribe sicer lahko obstaja, vendar se take ribe v pečici ne da obrniti. No, če jo lahko, potem pomeni, da je presušena. Zato rotacija odpade. Hvala bogu Eko, to je to. Simpl ko pasulj
Uglavnem, po uspešnem vikendu, kjer smo koknili dva komada smo ugotovili, da je Dentex CAR. Car z velikimi črkami, lahko bi se reklo tudi bog. Brez njega bi bilo življenje suhoparno in dolgočasno, mi pa bi bili lačni Tako pa nam je za nami prelep, razburljiv, poln užitkov poln jesenski vikend.
Pa še malo slikovnega materjala:
Barčica je nujno potrebna zadeva Mi smo jo rentali kar na morju za male pare, kar se je iskazalo za odlično potezo.
Naslednji problem je vaba. Zobek ima najraje živega kalamara Ujeli smo tri komade, od teh sta bila dva preeecej velika, izkazalo se je, da bi bilo bolje, če bi se znašla v pečici
Barkarjol potem poišče ustrezno pozicijo, ustrezno globino, umiri barko in z optimalno hitrostjo navigira morilsko barko z morilsko posadko...
Še zadnji posvet preden gre mehkužec na svojo zadnjo pot....
Kalamar je v vodi, posadka na poziciji...
Ravno dobro je kalamarček zaplaval, že je rola zažvižgala. Barkarjol usmeri na odprto morje, eksekutor pa potegne žvau na suho.
To je to V tem trenutku nekako je barkarjol svoje ribiške morilske misli v glavi preklopil na kuharske...
Žvau je lepo stuširana in pripravljena na nadaljno obdelavo
Tudi zobke ima lepo umite...
in že se odpravlja na svojo zadnjo pot v pečico...
Da se zobek ne presuši in ostane sočen, ga je treba vsakih deset minut pomazati z rožmarinovo vejico namočeno v olivnem olju
In zobek je gotov Zraven mu dela družbo še en šnjur, ki je slučajno naredil samomor in se zapel na umetno vabico...
Ko Trontelj z rožico v prsnemu žepu napove lep, jesenski vikend se je treba spravit na morje. Mi smo jo usekali na Cres. Že samo potovanje je bilo precej zanimivo, ampak o tem kdaj drugič Tja smo se privlekli okoli sedmih zvečer, ravno prav, da smo porihtali apartma in barko. Za resen ribolov pa ni bilo več časa, saj nas je ujela noč. V jesenskih dneh, ko sonce vzide malo kasneje je treba bit na barki okoli 6h zjutraj, kar nekako pomeni, da je treba bit auf ob 5h. Če si prejšen dan do 1h pil, sprašil kako cigaro je to kar hm... no, ni najlažje se izpod kovtra skobacat. Potem pa na barko in ulovit vabo - kalamara. Velikokrat je to največji problem. Zubo je zbirčna žvau, še veliko bolj kot mi, zato hoče met frišnega, na crknjenega iz ribarnice ne jebe 5%. Ulovit kalamara pa je simpl, če veš kje je, in če je lačen Drugače pa ni simpl sploh. In ko je kalamar na barki, ko se zorgazminira do konca in ejakuira vse črnilo je dober za u ajmar z vodo. Mi, mojstri kot pač smo, smo prvi dan ujeli tri, ne samo enega Potem pa pride na vrsto izvrsten barkarjol, ki barko pripelje na pozicijo, kjer so v svojih pečinah zubkoti spravljeni, čakajo in se sprašujejo, a bi ga a bi ga nebi enega kalamarčka za fruštek... Kamarčka u vodo, zubi še naprej... bi, ne bi, bi ne bi... in če je mehkužec živahen, dobro nataknjen se ribak odloči in useka. In njegova požresnost ga pripelje v naše roke, kar pa zanjga nekako ni dobro. No, ker sem dobrega srca sem ribici takoj obljubil, da jo ne bo nikoli več zeblo Zvečer pa žur v kuhinji... pržgeš košarko, pogledaš kako smo usjali s srbi u 3PM, medtem ko se na krhlje narezan krompir, posoljen, naoljen z olivnim oljčkom, svežim rožmarinom že znajde u protfanu, pečica pa je prikurjena na 180 stopinj. Nanj se položi ulovljeno ribico, narezano po širini in posloljeno in vse skupaj porine v pečico. Naša žvau od dve kili in pol se je pekla debelo urco in par minut, vsakih deset minut pa sem jo ustrezno osvežil z olivnim oljčkom, da se slučajno ne bi presušila. isto velja tudi za krompirčkovo posteljico. Tudi krompirček mora bit žmohten... Razmišljanje o obračanju ribe sicer lahko obstaja, vendar se take ribe v pečici ne da obrniti. No, če jo lahko, potem pomeni, da je presušena. Zato rotacija odpade. Hvala bogu Eko, to je to. Simpl ko pasulj
Uglavnem, po uspešnem vikendu, kjer smo koknili dva komada smo ugotovili, da je Dentex CAR. Car z velikimi črkami, lahko bi se reklo tudi bog. Brez njega bi bilo življenje suhoparno in dolgočasno, mi pa bi bili lačni Tako pa nam je za nami prelep, razburljiv, poln užitkov poln jesenski vikend.
Pa še malo slikovnega materjala:
Barčica je nujno potrebna zadeva Mi smo jo rentali kar na morju za male pare, kar se je iskazalo za odlično potezo.
Naslednji problem je vaba. Zobek ima najraje živega kalamara Ujeli smo tri komade, od teh sta bila dva preeecej velika, izkazalo se je, da bi bilo bolje, če bi se znašla v pečici
Barkarjol potem poišče ustrezno pozicijo, ustrezno globino, umiri barko in z optimalno hitrostjo navigira morilsko barko z morilsko posadko...
Še zadnji posvet preden gre mehkužec na svojo zadnjo pot....
Kalamar je v vodi, posadka na poziciji...
Ravno dobro je kalamarček zaplaval, že je rola zažvižgala. Barkarjol usmeri na odprto morje, eksekutor pa potegne žvau na suho.
To je to V tem trenutku nekako je barkarjol svoje ribiške morilske misli v glavi preklopil na kuharske...
Žvau je lepo stuširana in pripravljena na nadaljno obdelavo
Tudi zobke ima lepo umite...
in že se odpravlja na svojo zadnjo pot v pečico...
Da se zobek ne presuši in ostane sočen, ga je treba vsakih deset minut pomazati z rožmarinovo vejico namočeno v olivnem olju
In zobek je gotov Zraven mu dela družbo še en šnjur, ki je slučajno naredil samomor in se zapel na umetno vabico...