10. dan, Sidi Ifni - Essaouira; ponovno preko Agadirja, tokrat sva si ogledala Tiznit, prekrasno mestece, polno legend - predvsem pa znano po srebrnih izdelkih. Lepo, okusno, predvsem pa - z malo pogajanja - neverjetno ugodno.
Travel tip: če potujete z motorjem - nobenega problema za parkiranje in čuvanje. Polovična cena kot za avto - beri 5 DH, cca pol evrčka, majster odpre avto, notri zloži čelado, jakne, ostalo opremo, potem se pa ponosno postavi poleg motorja in gorje onemu, ki si ga bo drznil samo pogledati. Enako v avtopralnicah - napol zastonj ti ga zglancajo do visokega sijaja, še ponosni so na to in - seveda - se potem fotografirajo na njemu...
Torej, pot ob atlantski obali, noro živopisna, morje mrzlo, sipine do obale. Kakšna kamela ti prekriža pot, obala pa polna kajtarjev, voda pa srfarjev. Nisem ne eno ne drugo torej - do Essaouire. Bivša portugalska kolonija, živopisno mestece, polno jazz glasbe ter slikarjev. Cene temu ustrezne - do trenutka, ko ugotovijo, da nisi bogati američan ali turist, ki je prvič v Maroku. Potem gredo cene na tretjino prvotne - pa še nižje bi šlo.
Hrana - morska, seveda. Še en nasvet: ko naročate hrano se najprej zmenite za ceno. Potem se nesramno pogajajte. Do točke, ko ste zadovoljni s ceno. Potem preverite, če ste res naročili tisto, kar želite. Šele potem se vržite v brezskrbno hranjenje.
Kaj čemo, naučeni so, da jim svet dela krivico in da smo jim mi dolžni dajati denar. Delat pa seveda ne.
Pa še nekaj: ne dajajte bakšiša, miloščine, svinčnikov, bonbonov itd. S tem si samo probleme nakopljete. Zastonj metin čaj ne obstaja. Čim ti majster reče: Hello, my friend! se obrnite drugam.
Če znate francosko je veliki plus. Potem so za vas cene pol nižje. Če govorite angleško - vendar brez ameriškega naglasa - potem so cene četrtino nižje.
če pa delujete kot zaripli vase zagledani američan - potem so cene pol višje od izhodiščne. Pa še so nadaljnje gradacije ampak o tem kasneje.