Selim se v nepremicnino, ki je v lasti moje mati. Na naslovu imam ze sedaj stalno prebivalisce, selim se tja s partnerko...Je potrebno narediti kaksno pogodbo ali je dovolj zgolj soglasje za mojo, da tam prebiva, zame pa niti ne, ker sem ze na tem naslovu? Prebivanje bo seveda brezplacno...uradno bomo vsi prijavljeni kot je treba, zanima me samo zaradi davcne ali cesa podobnega....
Vselitev v nepremičnino starsev, pogodba?
- Ustvarjalec teme Schumi
- Začetni datum
Samo prijava prebivališča, kjer da lastnik soglasje.
A da bi pa tvoja mati to nepremičnino dala tebi, pa ni opcija?
Seveda da ne bo dala, a si nor? Mi smo generacija ki vse zapravimo, se zapijemo, zadrogiramo, babe stran poberejo. Ni variante. Stari to žulijo do smrti, potem pa jim je vseeno ker ne bodo zraven "tega" gledali. Klasika.
Celi kopici je zdej moje vprašanje smešno, v resnici pa ni tako zelo smešno. Pa bom razložil situacijo, ki je v naših koncih precej pogosta. Fant in punca se zaljubita, začneta razmišljat o skupnem življenju in seveda jima je ponujeno, da si uredita stanovanje v hiši staršev, ki je za starše krepko prevelika. Seveda se zadeva začne, mladost je pač norost, v hišo se vloži marsikaj, vse na podlagi dogovora. Tako minevajo leta, rojevajo se otroc, otroc odraščajo, tastari se pa starajo. Življenje teče dalje, na dogovor se rado pozablja, prav tako pa na dejstva, da so že leta in leta vsi stroški vzdrževanja hiše na "tamladih", tastari se pa še kar ne morejo odločit in se trkajo po prsih, moja hiša, pamet peša in tako dalje. Zato sem poizkusil predlagat, da se te zadeve uredijo prej, preden se gre v take dogovore in investicije. Ker z leti zadeve postanejo težje in ne lažje v tem smislu. In seveda se te stvari ne dajejo na lepe oči, obstajajo pogodbe o dosmrtnem preživljanju in podobno.
Kaj je vprašanje?
Na tem sta svak in svakinja. So 3 otroc. Doreci in resiti takoj. Pri nas dogovorjeno, da bajta cela gre potem k tistima, ki zivita gor v zameno za seveda dosmrtni preuzitek in skrb (casovna, materialna in financna) za starsa. Seveda sicer pomagamo lahko tudi drugi, ce bo treba (dom, raznorazne terapije ipd), ampak primarno pa od tistega, ki verba. Mislim, da si jo bosta zasluzila. Je pa to urejeno ne samo za mizo, ampak se je ze pri notarju nekaj podpisovalo, kolikor vem. Ce pa sorojencev ni, potem je pa se bolj ajnfah.
Na tem sta svak in svakinja. So 3 otroc. Doreci in resiti takoj. Pri nas dogovorjeno, da bajta cela gre potem k tistima, ki zivita gor v zameno za seveda dosmrtni preuzitek in skrb (casovna, materialna in financna) za starsa. Seveda sicer pomagamo lahko tudi drugi, ce bo treba (dom, raznorazne terapije ipd), ampak primarno pa od tistega, ki verba. Mislim, da si jo bosta zasluzila. Je pa to urejeno ne samo za mizo, ampak se je ze pri notarju nekaj podpisovalo, kolikor vem. Ce pa sorojencev ni, potem je pa se bolj ajnfah.
Tako to gre pri, če so vsi pri pameti.
Kaj zdaj ti bluziš spet? Kje pa piše da se bo selil v skupno nepremičnino po domače rečeno v jugoslovansko hišo, kocko, grajeno v treh štokih? Logično da če se nekaj vlaga da se temu primerno uredijo potem tudi papirji torej lastništvo. Tako je v naših "krajih". Mariskdo in marsi katera familija pa je po Jazbinšku nagrabila še stanovanja in verjetno se avto teme seli v kakšno takšno zadevo in o takem primeru sem govoril, iz prve roke.
Pametni ali ne, pomisli, jaz imam hčerko, nekoč bom imel zeta (vsaj upam). Na misel mi ne pade da dvignem štok, on vloži, jaz pa mu dam pisati polovico bajte. Pa ne zato da jaz karkoli komurkoli ne bi dal ampak pomisli, večina se jih loči in ponavadi je ob in po ločitvi vedno vojna (ne niso vsi pametni). A si predstavljaš da te nekdo potem zafrkava s tisto svojo polovico bajte in to na stara leta? Ne hvala. Potem jima raje pomagam, on naj vloži svojo polovico, njeno pa bom jaz, pa si naj kupita bajto. Torej ti stari v povprečju kar prav razmišljajo. Pač nauk zgodbe je tak, da na*fukaj toliko otrok kolikim si sposoben pomagati in nič več. Aja saj res, če pa se imajo tako radi....
Stvari niso črnobele, sej veš.Pametni ali ne, pomisli, jaz imam hčerko, nekoč bom imel zeta (vsaj upam). Na misel mi ne pade da dvignem štok, on vloži, jaz pa mu dam pisati polovico bajte. Pa ne zato da jaz karkoli komurkoli ne bi dal ampak pomisli, večina se jih loči in ponavadi je ob in po ločitvi vedno vojna (ne niso vsi pametni). A si predstavljaš da te nekdo potem zafrkava s tisto svojo polovico bajte in to na stara leta? Ne hvala. Potem jima raje pomagam, on naj vloži svojo polovico, njeno pa bom jaz, pa si naj kupita bajto. Torej ti stari v povprečju kar prav razmišljajo. Pač nauk zgodbe je tak, da na*fukaj toliko otrok kolikim si sposoben pomagati in nič več. Aja saj res, če pa se imajo tako radi....
PS: Tud vse odločitve v življenju niso najboj optimalne in prave, pa je treba z njimi živet. Da bi šel pa v zakon s tvojim pesimističnim pogledom, sem pa, roko na srce, raje sam.
Nazadnje urejeno:
Vem vem, ampak še tako fajn zet in še tako fina in fajn snaha sta bila na koncu svetsko govno. Previdnost nikoli ni odveč. Sicer pa kakorkoli obrneš, staro in mlado ni za skupaj. Da se navežem na moj prvi post v tej temi, ko starši nočejo dati oz. izpustit iz rok odvečnih/prostih stanovanj/hiš. Zelo enostavno, če starš dvomi v otroka mu naj to nepremičnino podari, gor pa vpiše plombo prepovedi obremenitve in odtujitve in je to to.
Taki ki imajo več nepremičnin tega itak praviloma ne rabijo ampak JA, ne škodi.
Ce imas nepremicnin toliko ali vec kot otrok, potem vsakemu pustiš nekaj. Tisti ko dobi najvec te je dolzan preživljati. Če dobijo vsi "enako" naj te enako prezivljajo.
Če mas tok vsega, nekaj prodaš in kupiš varovano stanovanje z oskrbo.Ce imas nepremicnin toliko ali vec kot otrok, potem vsakemu pustiš nekaj. Tisti ko dobi najvec te je dolzan preživljati. Če dobijo vsi "enako" naj te enako prezivljajo.
Zato pišeš polovico nepremičnine na hčerko pred poroko, da ne gre v delitev premoženja ob morebitni ločitvi. So načini za rešit stvari, če ne iščeš težav. Ti boš pa očitno eden od tistih starcev, ki bo sam na stara leta, pa jamral čez "tamlade" zakaj nič ne pridejo pomagat.Pametni ali ne, pomisli, jaz imam hčerko, nekoč bom imel zeta (vsaj upam). Na misel mi ne pade da dvignem štok, on vloži, jaz pa mu dam pisati polovico bajte. Pa ne zato da jaz karkoli komurkoli ne bi dal ampak pomisli, večina se jih loči in ponavadi je ob in po ločitvi vedno vojna (ne niso vsi pametni). A si predstavljaš da te nekdo potem zafrkava s tisto svojo polovico bajte in to na stara leta? Ne hvala. Potem jima raje pomagam, on naj vloži svojo polovico, njeno pa bom jaz, pa si naj kupita bajto. Torej ti stari v povprečju kar prav razmišljajo. Pač nauk zgodbe je tak, da na*fukaj toliko otrok kolikim si sposoben pomagati in nič več. Aja saj res, če pa se imajo tako radi....
Ta nauk nas poriva nazaj na vseh frontah... Kaj se to pravi, kolikor jim lahko pomagaš? a so odrasle, samostojne entitete ali večni infantilni paraziti?! Kako čemo iti naprej, če mislimo in učimo, da se hodi nazaj, ne naprej.Pač nauk zgodbe je tak, da na*fukaj toliko otrok kolikim si sposoben pomagati in nič več. Aja saj res, če pa se imajo tako radi....
Ne pozabi pa tudi, da nesel ne boš nič s seboj. Zatakneš si lahko tisto bajto nekam, prav en klinc vredna, če delaš zanjo ko budala zato, da se tisti, ki naj bi ti bili važni, med seboj skregajo zaradi nje...
Nazadnje urejeno:
Pametni ali ne, pomisli, jaz imam hčerko, nekoč bom imel zeta (vsaj upam). Na misel mi ne pade da dvignem štok, on vloži, jaz pa mu dam pisati polovico bajte. Pa ne zato da jaz karkoli komurkoli ne bi dal ampak pomisli, večina se jih loči in ponavadi je ob in po ločitvi vedno vojna (ne niso vsi pametni). A si predstavljaš da te nekdo potem zafrkava s tisto svojo polovico bajte in to na stara leta? Ne hvala. Potem jima raje pomagam, on naj vloži svojo polovico, njeno pa bom jaz, pa si naj kupita bajto. Torej ti stari v povprečju kar prav razmišljajo. Pač nauk zgodbe je tak, da na*fukaj toliko otrok kolikim si sposoben pomagati in nič več. Aja saj res, če pa se imajo tako radi....
Točno v tem je keč. Ni samo tvoj otrok v igri, je potem še njegov partner in njuno medsebojno razmerje. Ko se ločujeta pa na koncu ti ostaneš samo z gatami, ki jih imaš na sebi.
Ko se stegneš otroci podedujejo kar imajo...oni, ne njihovi partnerji.
(imam sodelavca...ne vem po kaki pameti, je šel pisat hišo tudi na(bivšo) ženo..vsaj en del (mislim da je bila polovica njegova, ker so noter še starši), seveda sta šla narazen in ona zdaj veselo hoče, da ji izplača njen delež..vsaj ta na papirju....zdaj kupčka papirje, da bo vzel 60 jurjev krede, da jo izplača).