Veljavnost oporoke

Za overitev (vsakega dokumenta) rabiš dve osebi, ena je pravna in ena ki dokument da v overitev ... oporoko lahko da overit samo njen lastnik oz. pooblaščena oseba (rabiš spet overjeno pooblastilo).

Torej po domače povedano, če oporoka ni overjena in če je oseba katere se tiče že umrla se teoretično da overit samo s pooblastilom od mrtve osebe v kolikor to obstaja. Čeprav pset mislim da pooblastilo po smrti ne velja več oz. se pravice pooblaščanja prenesejo na dediče (pač glede na razdelitev premoženja v kolikor gre za to).

torej meni se zdi da je napisan scenarij ne mogoče oz. da se neoverjeno oporoko da spodbijat takoj ko en dejanski (zakonski) dedič to reče (vloži papir za spodbijanje v kolikor je potrebno)!

V primeru, da je poroka veljavna:
zakoniti potomci lahko zahtevajo nujni delež v vsakem primeru. Osebe, ki pridejo v poštev kot nujni dediči, imajo pravico do nujnega deleža samo v primeru, če so po
1.Zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju,
2. velikost njihovega nujnega deleža pa je odvisna od velikosti zakonitega deleža. Zapustnik ne more vplivati na nujni delež, razen v primeru razdedinjenja.
Krog nujnih dedičev - Absolutni nujni dediči - bližnje sorodstvo ali osebna povezanost - zapustnikovi potomci (posvojenci in njihovi potomci), starši in zakonec (zunajzakonski partner) Relativni nujni dediči - če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (stari starši in brati in sestre)

Oporoka pa je veljavna v naslednjih primerih:
1. sposobnost,
2. Prava in resnična volja,
3. Oblika,
4.Možnost, dopustnost predmeta, kavza

Oporočna sposobnost je pravna sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati.
Vsak ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke razsoden, je upravičen sestaviti oporoko. Tudi svetli trenutki pri odvzeti pravni sposobnosti.
Prava in resnična volja - Če izjava v oporoki ne ustreza pravi in resnični volji zapustnika ima volja napake.
(1), če je bil z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali jo napravi zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti.
(2) tudi če izvirajo od tretje osebe.
(3) oporočitelj v zmoti o dejstvih, zaradi katerih je tako razpolagal.
(4) samo del določil neveljavnih če so z napakami volje..

Oblike oporoke - pogoj za veljavnost je prava oblika (ad valorem); izpodbija lahko vsak. v subjektivnem roku – 1 leto od kar je zvedel za oporoko ali v objektivnem roku 10 let o razglasitve oporoke.

Oporoke delimo na: redne, izredne, javne, zasebne, pisne ,ustne

Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z moralo, pravnim redom, načeli ustavne ureditve.
Lastnoročna oporoka (testamentum holographum)
1. Zasebna pisna oporoka,
2. napisana lastnoročno (lahko tudi z drugim delom telesa),
3. lastnoročno podpisana,
4. oznaka kraja in datuma ni pogoj za veljavnost, je pa koristna v primeru dokazovanja.

Pisna oporoka pred pričami (testamentum allographum)
1. Redna, zasebna, pisna oporoka,
2. ni pomembno kako je zapis nastal (s tujo roko, mehanskim zapisovalcem, itd.) niti kdo je pisec
3. pogoj za veljavnost, da oporočitelj zna in tudi sposoben pisati in brati v jeziku oporoke
4. oporočitelj jo mora unitas actus podpisati pred dvema hkrati navzočima pričama in izjaviti, da je to njegova poslednja volja.
5. priči se na oporoki podpišeta s pristavkom, da se podpisujeta kot oporočni priči (pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke)
6. priči ne rabita poznati vsebine oporoke.

Sposobnost biti priča
Absolutna nesposobnost biti priča - osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti in osebe, ki ne znajo brati in pisati.
Relativno nesposobnost biti priča pa ZD predpisuje glede na razmerje določenih oseb do konkretnega oporočitelja. To so: oporočiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski črti do vštetega tretjega kolena, dalje zakonci vseh teh oseb in oporočiteljev zakonec (67. čl. ZD). Oporočiteljevo naklonitev priči oz. njenim svojcem zakon šteje za pomanjkljivost v obličnosti oporoke - izpodbojna,.

Sodna oporoka (testamentum iudiciale)
Redna, ustna, javna oporoka, ki lahko nastane le s sodelovanjem sodišča. Sodnik posameznik vsakega okrajnega sodišča.
1. ugotovi identiteto oporočitelja in zapiše njegovo izjavo poslednje volje v sodni zapisnik, kamor vnese tudi podatke o drugih relevantnih okoliščinah. Natančno po izjavi da je njegova volja jasno izražena,
2. opozori na razpolaganja, ki niso v skladu z zakonom ZD ureja sodno oporoko v dveh variantah.
1. če zna oporočitelj brati in pisati. Oporočitelj sam prebere zapisano oporoko, jo podpiše, sodnik pa na oporoki potrdi, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal.
2. Oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik.
3. Sodnik mora prebrati oporočitelju v navzočnosti dveh oporočnih prič, oporočitelj pa jo mora pred temi pričami podpisati ali pa narediti svoje ročno znamenje. V obeh primerih mora hkrati izjaviti, da je to njegova oporoka. Priči se prav tako podpišeta na oporoki. Omejitve, ki povzročijo relativno nesposobnost biti oporočna priča pri sodni oporoki veljajo tudi za sodnika.
 Oporoka sestavljena v tujini ali konzularna oporoka Redna, javna, ustna oporoka, ki jo sestavi državljanu RS, ki je v tujini, po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS, ki opravlja konzularne posle. Oporoko sestavi po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. Tudi relativna in absolutna nesposobnost biti priča.

Notarska oporoka - nova oblika redne javne oporoke, ki jo sestavi notar kot oseba javnega zaupanja v obliki notarskega zapisa ob sodelovanju dveh oporočnih prič. Upoštevati ZD in ZN . Izvirnik pri notarju; samo overjeni odpravek.
Tudi notarska oporoka je predvidena v dveh različicah:
1. v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja; Notar mora ugotoviti identiteto oporočitelja in zapisnih prič.Kot pravni strokovnjak oporočitelja opozoriti na pravne značilnosti in pogoje za veljavnost oporoke. Po oporočiteljevi izjavi zapiše njegovo izjavo poslednje volje, mu jo prebere oz. opravi formalnosti, ki nadomeščajo branje, kadar je oporočitelj gluh V navzočnosti notarja in zapisnih prič izjaviti, da zapis ustreza njegovi poslednji volji in ga podpisati. Zapisne priče pri oporoki so lahko samo polnoletne osebe, ki so pismene in obvladajo uradni jezik
Nesposobne biti priča, ki po procesnih zakonih niso dolžne pričati, zaposleni pri notarju, osebe, ki jim oporočitelj v oporoki kaj naklonil ali ki so z oporočiteljem, z notarjem ali z osebami, ki jim gre korist iz oporoke, v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, v sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, v stranski črti do drugega kolena in v svaštvu do drugega kolena, v razmerju posvojitve, rejništva ali skrbništva, ali če so jim zakoniti zastopniki ali pooblaščenci. Še zlasti pa velja za notarja, da ne more sestaviti oporoke, iz katere gre kakšna korist njemu ali osebam, s katerimi je povezan z zakonsko zvezo ali na podlagi sorodstva
2. pisna oporoka, ki jo oporočitelj izroči notarju. Notarju izroči pisno oporoko, ki dobi lastnost javne oporoke s tem, da jo notar kot zasebno listino potrdi v obliki notarskega zapisa ni pomembno kdo jo napiše, notar doda manjkajoče sestavine notar zapisa, svoje ime, podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja, pristavek, da je oporoko oporočitelju prebrana- Nato listino podpiše in ožigosa. Če ne ustreza zunanji obliki in vsebini notarskega zapisa, notar prevzame in spoji v notarski zapis s krovnim aktom, ki vsebuje vse ostale potrebne sestavine notarskega zapisa.

Ustna oporoka (72. čl. ZD)
Oporočitelj lahko svojo poslednjo voljo izjavi ustno v sočasni navzočnosti dveh prič. Priči ni nujno, da se zavedata, da sta priči pri oporoki - Zadostuje, da je oporočitelj v njuni navzočnosti jasno in določno izrazil svojo poslednjo voljo - izjavo morajo zapisati brez odlašanja in jo izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je bila izjava podana. Izredna oblika oporoke, ki ni vezana na kakšno listino, zato velja samo v primeru,
da zaradi izrednih razmer zapustnik ni mogel napraviti pismene ali sodne oporoke. Izredne razmere sodišče ocenjuje pri zapustniku (hudo bolan, PN) Rok veljavnosti le dokler trajajo izredne razmere, ki so vzrok za to, da je ustno oporoko napravil in še 30 dni po prenehanju. Dedovanje na podlagi te oporoke nastopi, če oporočitelj v tem času umre ali izgubi oporočno sposobnost.
Priče pri ustni oporoki ne morejo biti osebe, ki ne morejo pričati pri sodni oporoki s to razliko, da
pričam pri ustni oporoki ni treba znati brati in pisati.

Preklic oporoke - Oporočitelj lahko oporoko vsak čas v celoti ali deloma prekliče Pogodba, s katero bi se oporočitelj zavezal, da svoje oporoke ne bo spreminjal je neveljavna
Izrecni preklic (revocatio expressa) Kadarkoli prekliče oporoko ali posamezno določilo oporoke tako, da svojo voljo izjavi v katerikoli obliki, v kateri se lahko napravi oporoka. Vsi pogoji za sestavo oporoke.
Oblika za preklic je lahko različna
Molčeči preklic (revocatio tacita) Molče prekliče z novo oporoko, ki se od predhodne razlikuje.
Določila prejšnje oporoke, ki niso v nasprotju z določili nove oporoke ostanejo v veljavi Nova oporoka razveljavi predhodno samo, če je veljavna. Prejšnja oporoka prav tako spet velja, če oporočitelj novejšo oporoko uniči ali prekliče.Tudi uničenje je molčeči preklic. Preklic s konkludentnim ravnanjem je poznejše oporočiteljevo razpolaganje s stvarjo
 Neveljavnost in nedopustnost oporoke
Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko ali njeno spremembo ali preklic ni bil oporočno sposoben, je takšno oporočno razpolaganje po naravi stvari v celoti neveljavno.Tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi, jo mora izpodbijati. Pogoji glede obličnosti oporoke so predpisani kot pogoj za veljavnost oporoke (forma ad valorem). Napake v obliki pa imajo za posledico izpodbojnost oporoke. Upošteva se le na zahtevo stranke in ne po uradni dolžnosti. Kadar pa je oporoka po vsebini nemogoča, nedoločena ali nedopustna, je podana ničnost, na katero se lahko sklicuje vsak, ki ima za to pravni interes, sodišče pa mora na ničnost paziti po uradni dolžnosti. Ker učinkuje ničnost ex lege, pravica na uveljavljanje ničnosti ne ugasne (analogija s 109. in 110. čl. ZOR).
Nedopustna je oporoka, katere vsebina ali podlaga je v nasprotju s prisilnimi predpisi in javnim redom

Roki za izpodbijanje oporoke : subjektivni rok: eno leto od dneva, ko je upravičenec do izpodbijanja izvedel za zapustnikovo oporočno nesposobnost in na objektivni rok: deset let od razglasitve oporoke. Zoper nepoštenega nasprotnika je objektivni rok dvajset let.

.... Vse to in še več je razloženo v Zakonu o dedovanju.

PButec ti nisi butec ti si navadno budalo. Gre se za neko premoženje in ti naše alteraše pravnike sprašuješ kaj lahko in kaj ne? Ala ti vera, samo to ti lahko rečem. A ste mogoče razmišljali o tem da bi najeli odvetnika? In ja, mislim da je ta listina veljavna pa čeprav ni bila overjena pri notarju. Najbrž bo sodišče določilo strokovnjaka da potrdi ali ovrže istovetnost podpisa. Morata pa biti zraven 2 priči. A se ne spomnite da je bilo ravno to enkrat po TV, da je nekaj mesecev pred smrtjo ena gospa vse svoje zapustila nekomu drugemu, priči pa sta bili ena soseda pa še nekdo. "KAO" pravi dediči so potem popušili na vseh stopnjah. Rekel ti bom tako, bilo kako že bo, ne bo lahko.

Lp

Glede na to kaj si napisal je videti, da je oporoka po OBLIKI veljavna.
Gre za pisno oporoko pred dvema pričama, ki je lahko napisana na stroj, podpis pa mora biti lastnoročen.

Overitev podpisa zapustnika in vpis v register oporok nista pogoj za veljavnost takšne oporoke. Ponavadi se oporoke ne overjajo.

Overitev podpisa v tem primeru bi zgolj pomenila istovetnost podpisa, torej da gre za podpis zapustnice, ne bi pa se nanašala na vsebino.

Ostali bodo torej lahko izpodbijalo oporoko iz razloga, da je morebiti ni podpisala zapustnica, ali da je bil kakšna napaka pri njeni volji (sila, zmota ali zvijača).

Dokazno breme je na njihovi strani.

Kako to misliš dokazno breme je na njihovi strani? Oni bodo toženi, torej bo tožeča stran morala dokazat nasprotno ali...? Hvala

Dediči bodo napoteni na pravdo in oni bodo dokazovali neveljavnost...

Sodišče napoti na pravdo stranko, katere pravica je manj verjetna. Nasprotna stran kot sem rekel razpolaga po OBLIKI z veljavno oporoko...

Oporoka NI veljavna.

1. Iz zapisnega ni razvidno, da sta na oporoki navedeni in podpisani priči.
2. Preberi si odstavek o sposobnosti biti priča. Relativno nesposobne so tiste priče, ki so kakorkoli v sorodu z tistim, ki kaj pridobi iz oporoke.
3. Vpis oporoke v register nima nobenega pravnega učinka, ker gre v tem primeru za zasebno oporoko. V register oporok se običajno vpiše sodno oz. notarsko oporoko.

Iz tega kar je model povedal, ni videti, da bi bilo kaj narobe glede prič. Kot priča je sodeloval OČE dedinje in ne oče OPOROČITELJA kot to določa zakon.

Priče pri oporoki

67. člen

(1) Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki se lahko priče polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati; če gre za sodno oporoko, morajo priče razumeti tudi jezik, v katerem je napravljena.

(2) Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki ne morejo biti priče in ne morejo kot sodnik sestaviti oporoke po oporočiteljevi izjavi: oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja.

Narobe pa je nekaj drugega.

Neveljavna razpolaganja v oporoki

68. člen

Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb.

Če je oporočni dedič potomec priče gre za neveljavno razpolaganje...
Priča pa je lahko, torej po obliki je veljavna.

Nasploh pa se pogovarjamo na "pamet", ker oporoke nismo videli.

Citat:
Uporabnik Pbutec pravi:
Pozdravljeni!

Starš sodeluje na zapuščinski ene sorodnice. Na drugi obravnavi se je pojavila oporoka, s katero naj bi pokojna (2 meseca pred smrtjo) zapisala vse svoje premoženje 13 letni deklici (sosedi). Ti sosedi so eni mutibariči, goljufi že od nekdaj, kot priči pa sta podpisana kolega od tega mutibariča (oče deklice), med drugim tudi poslovna partnerja (imajo skup eno firmo).

Zanimivo je, da na prvi obravnavi zapuščinske niso imeli nobene oporoke, čeprav so bili prisotni.

Ker gre za računalniško napisano oporoko, sestavil jo je odvetnik (sin mutibariča), vendar je gor naveden le kot fizična oseba, podpis na oporoki ni overjen, in na oporoki piše da se bo oporoka vpisala v register oporok, me zanima sledeče.

Ali je oporoka veljavna, če je bila vpisana v register oporok po smrti? Ali je oporoka veljavna, če ni vpisana v register oporok?

Na zapuščinski so se sorodniki opokojne itak zedinili, da bodo spodbijali oporoko in preverjali njeno istovetnost. Pa je odvetnik mutibariča že tam javno povedal, da itak ne morejo nič dokazati ... kaj je s tem mislil, ni znano!?

Klikni za razširitev

Nisem se poglabljal v zadeve, samo če na prvem naroku (obravnavi) ne predložiš dokumentacije, je tudi kasneje ne moreš (v vašem primeru "falš" oporoke). Razen, če so se pokazala nova dejstva, ki pa se v vašem primeru niso (oporoka 2 meseca pred smtjo). Case closed.

To ne velja za zapuščinski postopek.