Turčija 2010

Finančna kriza še kar vztraja in za poletni dopust je bilo potrebno izbrati cenejšo destinacijo. V ožji izbor sta prišli Grčija in Turčija, prvi sem podaril sredstva v okviru evropske pomoči, pa nisem dobil nič v zameno, zato sem se odločil za drugo - Turčijo. Vsi, ki so kdaj bili tam, so deželo in ljudi samo hvalili, tako da je bilo potrebno preveriti gostoljubje in organiziranost tudi osebno.
Obvezni etapi sta bili Istanbul in Kapadokija, ostalo sem nekako prilagodil povezavam med kraji in urnikom letal, na koncu je nastal plan Istanbul-Kapadokija-Antalya, malo urbane multikulturnosti, osupljive narave in kinkanja na plaži, da napolnim baterije za spopad s službenimi zadevami.

Ob prihodu v Istanbul sem se z javnim prometom zapeljal do starega evropskega dela mesta, predel Sultan Ahmet, kjer se nahajajo Plava mošeja, Aya Sofija, palača Topkapi in večina hotelov. Hitro sem našel svoj hotel kjer sem imel prvi stik s turškim gostoljubjem, izredno prijazno osebje, ki ti poskuša pomagati na vsak način, da je že skoraj nadležno. Po krajšem počitku sem se odpravil proti znamenitostim, s prvim ciljem dopusta - jest!
Lakota je narekovala, da sem pristal v tipični turistični restavraciji, je pa bila na odlični lokaciji, med Plavo mošejo in Aya Sofijo z lepim večernim pogledom na prvo.

Naslednji dan sem začel s turističnimi ogledi Hipodroma:




Takoj zraven stoji Plava mošeja oziroma Sultanahmet Camii, kjer sem tudi prvič ostal bosonog:










Ker je bila Aya Sofija ravno tisti dan zaprta, sem šel v palačo Topkapi:














Za tem sem si šel ogledat še podzemni rezervoar vode Yerebatan Sarnıcı:




Naslednji dan sem se pustil nategniti z vodenim izletom, kjer smo si ogledali Egipčanski bazar, šli na izlet z ladjico po Bosporju in palačo Beylerbeyi.
Egipčanski bazar, oziroma bazar začimb:




Pogled na mesto z morja:






Ker je izlet trajal precej manj od obljubljenega (in plačanega), sem lahko zvečer naredil še kakšno nočno sliko:






Dočakal sem dan, ko je bila Aya Sofya odprta in sem si jo lahko ogledal, na žalost istočasno kot številni potniki križarke "Costa Fastidiosa":














Popoldan sem se sprehodil še po novem delu evropskega dela mesta, kamor se pride preko mosta Galata in kjer stoji istoimenski stolp:








Zadnji dan je deževalo in sem si ogledal samo palačo Dolmabahçe:


Letalo me je poneslo vročini naproti v Kayseri v Kapadokiji, kjer sem doživel domači terminal v šotoru, medtem ko se je zraven lesketal čisto nov mednarodni terminal. Po manjšem zapletu s prevozi (dogovorjenega shuttlea ni bilo na letališče) sem prispel v Göreme v idiličen hotel, kjer me je pričakala soba izklesana v kamnu:




Žal sem planiral samo 3 dni v tej bizarni pokrajini in si nisem uspel pogledati vsega. Najbolj so zanimive geološke formacije, ki so nastale zaradi erozije mehke kamnine, v katero so izdolbli tudi domove, cerkve, golobnjake itd.:




























Žal je napočil čas za premik na obalo, nočni avtobus me je popeljal do Antalye, kjer sem bolj lenaril kot si ogledoval znamenitosti. Nastanjen sem bil v starem mestnem jedru in sem bil med redkimi tujimi turisti, ker ti večinoma prebivajo v resortih izolirani od sveta in jih vidiš samo zvečer, ko se pridejo sprehodit v mesto.
Poleg Antalye sem zopet šel na organiziran izlet (z obveznim nepotrebnim postankom v trgovini usnjenih jaken, za katere ne vem če so bile grše ali dražje) in sem videl še Perge, Side, Aspendos in slapove Kurºunlu:
















Splošni vtis o Turčiji je bil presenetljivo dober, glede na to, da sem bolj ljubitelj severa in organizacije kot juga in kaosa. Ljudje so na turističnih točkah silno tečni, pri vsakemu bi moral kupiti najmanj eno preprogo, če jim poskušaš dopovedat da te RES ne zanima se nekateri silno užalijo. V hotelih, kjer so s teboj zaslužili že v osnovi so izredno prijazni in gostoljubni, predvsem bi rad izpostavil moj hotel v Kapadokiji, kjer bi najraje kar ostal, soba v kamnu, prijazni lastniki, okusno urejeni detajli, občutek domačnosti...
Domačini v krajih, ki niso tako na udaru turistov so tudi zelo prijazni, v njihovih očeh nisi hodeča denarnica kot velja za kakšne prodajalce po bazarjih.

Organizacija prevoza je zelo dobra, gorivo je izredno drago (skoraj 2€/L) in se ljudje poslužujejo avtobusov, ki te pripeljejo več ali manj kamorkoli, je pa težje rezervirati karte preko interneta, ker je ogromno različnih družb.

Dol sem bil prva dva tedna julija, stroški so bili cca 1500 EUR, s tem da sem imel tudi notranje lete med Istanbulom in Kapadokijo ter od Antalye do Istanbula. Več ali manj za vse velja, da je razpon cen zelo velik, tako za hrano kot za hotele. Jaz sem ubral neko srednjo varianto, tako da me je obrok stal recimo 5-10€, hotel 40-60€, razen v Antalyji, kjer sem bil v penzionu, ki mu v bistvu ni nič manjkalo (če na dopustu nimam LCD televizije mi je res popolnoma vseeno), za 25€.
Avtobusni prevozi so kar ugodni, uporabil sem 2, krajši med Kayseri in Göreme me je stal 5€ za 60km, daljši med Göreme in Antalyo pa je bil 18€ za kakšnih 400km.
Razni izleti so več ali manj nateg, predvsem v Istanbulu, kjer se lahko giblješ tudi sam, kjer pa ni druge možnosti, recimo v Kapadokiji, pa pridejo tudi prav, ker je najem avta za eno osebo s tistimi cenami goriva kar drag, peš pa ne prideš daleč po 38¨C v senci na 1200m višine, preizkušeno

So mi začeli Kitajci harat po strežniku pa sem vse skupaj vgasnil, če mi jih uspe blokirat bom nazaj prištimal, če ne bomo iskali alternativno rešitev.
Se opravičujem za nevšečnost.

Z Dropboxom sem se ukvarjal 1 minuto, sploh nisem vedel, da je tudi to možno, hvala za nasvet!