Vodena strela razdejala dom
Slovenske novice, 22.06.2009
Martina in Boris Kveder iz Mengša sta v soboto malce po deseti uri sedla h kavi, nato je silovito počilo — Sosedje so tik pred tem videli, kako na njihovo streho pada siva krogla, čez kakšno sekundo pa je že oddivjala po vrtu — To je bila vodena strela, ki je v dobri sekundi razdejala dom Kvedrovih in jim pustila gole zidove; strehe ni več, napeljave so fuč, električne aparate je skurilo, razmetalo ali razcefralo, kot bi bili iz papirja — Medtem ko 22-letnega Anžeta ni bilo doma, je 15-letna Žana še spala v svoji sobi; k sreči nanjo ni padel leteči televizor
Mengeš, 21. junija
Dom Kvedrovih v Mengšu je videti, kot da bi nanj padla bomba. »Saj je tudi bila,« je ob pogledu nanj le zmajala gospodarica Martina. »Pa kako je počilo, še deset minut nisem slišala ničesar. Hiša pa je popolnoma razdejana,« ni skrivala solz, ko se je sprehajala med razdejanjem, kakršnega lahko povzroči le vodena strela, za katero je značilno, da ne zažiga, temveč udari in uniči vse na svoji poti. Kot bomba.
Uničevala in poskakovala
V tem delu Slovenije je med sobotnim neurjem začelo deževati že zgodaj zjutraj. Okrog desete ure so se dežju pridružili bliski in grmenje. Pri Kvedrovih 22-letnega Anžeta ni bilo doma, 15-letna Žana je še ležala v svoji sobi, njuna oče in mama, Martina in Boris, pa sta si ob desetih in deset minut v kuhinji pripravljala kavo. »Ravno sem jo odstavil s štedilnika, ko je naenkrat silovito počilo. Pogledal sem proti dnevni sobi, ki se je začela sesuvati pred mojimi očmi. S stropa je kar padalo, prostor je napolnil oblak dima,« se spominja Boris.
»Sedela sem za mizo, po tistem grozljivem poku me je najprej potegnilo skupaj, potem pa me je kar odneslo v Žanino sobo. Šele zdaj se zavedam, kakšno srečo je imela. Ležala je na pogradu, pod katerega je vrglo televizor. Kdo ve, kako bi se končalo, če bi treščil nanjo.«
Nekateri sosedje so videli, kaj se je zgodilo pred tem. Eden od njih jim je povedal, da se je sredi dežnih kapelj kar naenkrat pojavila velika siva krogla. Treščila je na streho Kvedrove hiše. »Sosed pravi, da je prav v tistem trenutku pogledal proti nam in je vse strešnike videl v zraku.«
Vse skupaj, od takrat, ko je strela v hišo vstopila skozi streho in med iskanjem poti na prostost uničevala notranjost, pa do takrat, ko je zapustila Kvedrove, naj ne bi trajalo več kot dobro sekundo. Eden od domačinov je videl to kroglo, kako je potem poskakovala po Kvedrovem vrtu, nato pa se odkotalila v neznano.
Aparati kot konzerve
In kaj lahko takšna vodena strela, ki sama po sebi sicer ne zaneti požara, uničujoča pa je prav toliko kot ognjena strela, povzroči v eni sekundi? Popolno razdejanje in tudi v tej trideset let stari hiši, ki pa so jo Kvedrovi pred tremi leti popolnoma obnovili, je uničila vse.
Že ob vhodu je padla v oči električna omarica. Njen pokrov je vrglo v dva metra oddaljen zid. Kako silovito je treščil v njega, pričajo globoke brazde. »Električna in telefonska inštalacija sta pregoreli, mislim, da so popokale tudi vse vodovodne cevi,« je začel Boris nejeverno govoriti o ogromni škodi, ki so jo utrpeli.
Na strehi je ostalo le še za vzorec strešnikov, tramovi so popokani. Fasada je na nekaterih delih kar odstopila od zidov, v nadstropnem delu so popokala stekla na oknih, okvirje vrat je dobesedno potegnilo v prostore, s stropov visijo deske. Električni aparati so ali popolnoma uničeni zaradi udara ali pa raztreščeni, saj jih je strela dvignila kot peresa ter jih metala ob tla. »Vse je šlo. Uničena je peč za centralno ogrevanje, sončnih kolektorjev na strehi ni več, telefonov ni več, štedilnikov, hladilnikov, štirih televizorjev, dveh računalnikov ni več. Razneslo je dva bojlerja. Kaj razneslo, odprlo ju je kot konzervi,« zadrhti Martinin glas.
»Uničeno je vse, kar je bilo v dveh dnevnih sobah in kuhinjah, šestih sobah in kleti. Vsaj na prvi pogled jo je še najbolje odnesla kopalnica, ki smo jo nazadnje obnovili. Celo moževega berlinga so sesuli padajoči strešniki.«
Mengšani stopili skupaj
Da bo nesreča še večja, se je neurje nad Mengšem po udaru strele pri Kvedrovih šele dodobra razbesnelo. Še bolj kot iz škafa je začelo liti. Takojšnja pomoč gasilcev je bila dobrodošla. »Res so bili hitri, vsa čast jim,« pohvalijo Kvedrovi 48 gasilcev prostovoljnih društev GZ Mengeš: PGD Mengeš, Loka in Topole. V nekaj minutah je bila folija na odkriti strehi, nato so borci proti zubljem pomagali tudi pri pospravljanju. »Tudi naš Anže je pomagal kot gasilec, saj je član PGD Loka pri Mengšu,« nam pove njegova mati.
Da človeška solidarnost (vsaj v manjših krajih) še vedno živi, se je izkazalo prav v primeru udara vodene strele v Mengšu. Manj kot 24 ur po naravni nesreči, ki jih je doletela, bi se lahko Kvedrovi minute in minute zahvaljevali vsem, ki so jim že včeraj in tudi danes priskočili na pomoč. »Zdaj pospravljamo mi in naši sorodniki, še več ljudi bo prišlo pozneje. Sorodniki, prijatelji, sosedje Vrhovnikovi in drugi so takoj prišli pomagat. Iz splošnega gradbeništva Spahiæ so brezplačno odvažali odpadni material, v bližnji piceriji in špageteriji Buon Piatto pa so poskrbeli za hrano. Prišel je tudi mengeški župan Franc Jerič, obljubil je, da nam bo občina stala ob strani. Res ne vem, kako bi zmogli brez vseh teh dobrih ljudi,« so hvaležni. Težko bi bilo tej družini, v kateri je v papirnici Količevo zaposlen Boris, Martina pa je na borzi.
Želite tudi kakšno dobro novico? Izvolite tri. Prva je ta, da je hiša zavarovana, druga, da so njeni temelji kljub neznanski sili vodene strele najverjetneje zdržali, tretja in najpomembnejša pa je ta, da Kvedrovi iz Baragove ulice objokujejo le izgubo premoženja, z njimi pa je hvala bogu vse v najlepšem redu. Niso potrebovali pomoči reševalcev iz zdravstvenega doma, čeprav so za vsak primer tudi ti kmalu po udaru strele prihiteli pred njihovo hišo.
Boštjan Celec
