Šolstvo VS gospodarstvo

So. Smo pa tudi za nekajkrat več. Delam za denar in ne za "hvala lepa in novoletno diplomo". V gospodarstvu je moč hitreje napredovati (priti do denarja), kot pa v šolstvu. Res je začetna plača v šolstvu višja (asistent z doktoratom ca. 1.100,00€/neto), a se razmerje z leti delovne dobe obrne gopodarstvu v prid. Res pa je, da je denar v gospodarstvu težje zaslužit kot v šolstvu.

Jop. Šihti so od 6.00 do 23.00, po potrebi tudi dlje. Vodja projektov, Project manager, Projektleiter... Saj je vseeno. Glavno, da je denar.

Saj tudi apliaktivni inženirji lahko zaslužijo nekoliko več. Jasno ne s proizvodnjo "standardnih" rešitev. Za standardne rešitev predstavljajo cenejšo delovno silo študenti.

Pa kje si ti pobral, da imajo učitelji 1500€ na mesec?

Ja, seveda, ker se v celotni delovni dobi učni načrt nikoli ne spremeni, a ne? Pa vštej zraven še birokracijo, izobraževanja itd., pa boš videl, da razen zakrknjenih starin nihče več ne dela samo 20 ur na teden. Poznam precej mladih učiteljic in tudi ena ne dela manj kot je normalen delavnik.

Saj pravim, lahko greš po liniji najmanjšega odpora, lahko se pa za svoje učence potrudiš. Večina mladih je kar entuziastično razpoloženih, zato je tudi kvaliteta njihovega dela na primerno visokem nivoju. Stvari se tudi v šolstvu precej spreminjajo.

Jaz poznam eno mlado pa se ji hebe do tokia, bo verjetno isti učni načrt z drobnimi popravki mela ene 5 let če ne še več Se pa da 1500 € zaslužiti, ampak samo s 20 urami v šoli in delom doma že ne

V srednjih šolah se kar dobijo plačilni listi 1500€ + sicer z 15 letno delovno dobo ampak...

Jaz bi se jim z veseljem pridružil, prav nič jim ne manjka.

Učitlejica v osnovni šoli z diplomo iz matematike in nemščine ima osnovno neto plačo 1.050,00€. Prevoznih stroškov za 12 kilometrov dnevno nanese za dve karti lokalca in je približno 250,00€. K temu prišej še dodatek za razredništvo v višini 0,9€ in dodatek na delovno dobo v višini 3,5€.

Asistent z doktoratom ima osnovno plačo ca. 1.100,00€. Če vzame "overtime" vaje mu nanese 1.300,00€. Izredni profesor ima neto plačo 1.400,00€. Potni stroški so mesečna karta lokalca, če si od dlje hja... lahko si požvižgavaš. In to je to kar ti pripada. In to je to na čemur ostaneš, skoraj 36 let delovne dobe. Res pa je, da se za ta denar ne pretegneš.

Povprečna začetna plača doktorja v gospodarstvu (Mariborska regija) za doktorja brez referenc v gospodarstvu naj bi bila ca. 1.600,00 € neto. Pred nekaj dnevi pa sem govoril z nekdanjim sošolcem, ki je presedlal iz Posavja v Ljubljano, za začetno neto plačo 2.300,00€. Z visokošolsko diplomo in 5 let delovnih izkušenj v avtomobilski industriji. Navzgor so pri plači v gospodarstvu omejitve zgolj pri tvojih sposobnostih.

Torej še enkrat, v šolstvu je začetna plača v nekaterih primerih morada res višja in je denar lažje zaslužen. Medtem, ko je v gospodarstvu potrebno tudi nekaj konkretnega naredit za enak denar. Če si sposoben se v gospodarstvu hitreje napreduješ, medtem, ko moraš biti v šolstvu pravilno politično opredeljen in čakat, da tistega, ki mu 20 let lezeš v rit pobere, da ga nadomestiš.

Dokler bo miselnost med inženirji taka, da se da z 8 urnim delavnikom in nekreativnim kopiranjem zaslužiti bajne denarce, bo pač tako, da bo imel vodja proizvodnje 850,00€ neto plače, angažiran vzdrževalec, ki je pod njem pa 930,00€. Če se človek malo obrne, včasih potegne "malo" dlje, lahko zasluži tudi nekajkrat več od osnove. Če ne ti pa pripada tistih 800,00€ neto, pa če narediš za njih kaj ali pa ne.

Stvar posameznika če bo stanovanje odplačeval 30 let, teh 30 let živel kot siromak ali pa se bo morda prvih 5 let malo obrnil in uredil zadeve za starost. Konec, koncev je praksa taka, da se odsluženi oziroma nesposobni inženirji slej kot prej umaknejo v šolstvo. Morda pa bi bilo smotrno za standard prvih nekaj let poskrbeti v gospodarstvu in potem iti stagnirat v šolstvo.

P.S.: Kakšne veze ima to s pedagoškim izpitom?

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Ti pošlji mi naslov kam naj pošljem prijavo za šiht v Ljubljani za 1500€ neto, če že vse veš

. (VSŠ strojnik)

Klikni za razširitev

Če človek zna delat je izobrazba nepomembna. Če se človek ne zna obrnit mu tudi naslovi ne bodo poamagali.

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Znam konstruirat (2 leti izkušenj). Pro/e, ACAD... naučim se lahko pa hitro katerikoli modelirnik.

Klikni za razširitev

Kaj znate konstruirat? Reference? Wildfiree 4 že uporabljate? Morda kakšen papir od Audaxa? Koliko časa bi potrebovali za prehod na Cati-o? Kaj znate početi z DXF-i razen, da jih arhivirate? Kaj pa STP-ji?

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Eno leto izkušenj v proizvodnji. ( operacijski listi, kakovost, jebanje z delavci, itd itd....)

Klikni za razširitev

Kaj konretno v proizvodnji? Proizvodnja je obširna in je nemogoče, da bi jo obvladal en sam človek. Birokracije je nekaj več kot kot operacijskih listov? Znate izpolnit še kakšen papir? Opredelite vaš pojem kakovosti? Ste šolani po ISO/TS-u? Certifiakt? Potrdilo?

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Imam dve leti izkušen v orodjarni. ( narejeno imam tudi poklicno šolo)

Klikni za razširitev

Pohvalno. V orodjarni za kaj, na čemu? Imam izkušnje z uvajanjem delvca v orodjarni, ki se v dveh letih ni premaknil dlje kot od metle do ročne žage za železo. Manjka mu samo še diplopa iz VSŠ strojništva. Morda bolj konkretno?

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Imam že nekaj časa MBA na strani, manjka mi samo diploma.

Klikni za razširitev

A prinese ta papir še kaj drugega kot luknjo v družinskem proračunu?

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Znam angleško.

Klikni za razširitev

Dobro, kaj pa nemščina? Morda francoščina? Kaj balkanskega? Ste se pripravljeni naučiti še kakšnega dodatnega jezika?

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Recimo, da sem pripravljen delat 9 ur nad dan povprečno. (no kadar pride gužva pač pride gužva, pa potegneš)

Klikni za razširitev

Dober odgovor me veseli.

Citat:
Uporabnik jtfc pravi:
Na PM. In vse tiho bo bilo.

Klikni za razširitev

Tiho bo bilo. Iz dveh razlogov.

1.) Kot referenca iz proizvodnje "jebanje z delavci"??? V proizvodno usmerjenem podjetju je delavec tisti, ki ustvarja dodano vrednost na izdelku in s tem dobiček podjetju. Uprava ima plačo za to, ker delavci delajo in ne obratno. Iz tega stališča si delavci v proizvodnji zaslužijo vse dolžno spoštovanje in take fraze so v tem primeru skrajno nevmesne. Komunikacija, koordinacija, vodenje, motiviranje... so besede, ki me v tem kontekstu bolj pritegnejo.

V podjetju, kjer proizvodnja živi od visoke dodane vrednosti izdelka, ki jo prispeva razvoj, pa morajo medsebojni odnosi v podjetju prav tako funkcionirati. Pod funkcionalen medsebojni odnos vsekakor ne spada "jebanje proizvodnje". Klima v podjetju mora biti v vseh primerih ugodna zato človek s takšnim mišljenjem nima kaj iskati ne v upravi, ne v razvoju in ne v proizvodnji.

2.) V življenju sem samo enkrat "znancu" priskrbel tako službo, kot jo imaš v mislih ti. Mislil sem, da ga poznam, a sem se motil. Zaradi tega še danes trpi tisto podjetje. Zaradi tega sem si prisegel, da pri zapolnjevanju delovnih mest, ne posredujem nikoli več.

Hvala, da ste se oglasili. Vašo prošnjo bomo shranili. V primeru, da se pokaže potreba po kadru z referencami, ki jih imate vi, vas bomo obvestili.

Lep pozdrav!

Odličen odgovor!

Ampak meni je bolj zanimivo nekaj drugega - iz te debate se da razbrati, da nekdo, ki ima izredno visoke zahteve do sebe in drugih, (še vedno) podobno pričakuje tudi od okolice. Ampak okolica teh zahtev niti ne more (oz. zna) razumeti niti nima kvalitet, da bi jih lahko izpolnila. Tako pač je (gauss, darwin,.... pa vse do freuda.press). Na koncu je prvi plačan (pre)malo drugi pa (pre)več, kot bi pa objektivne okoliščine dopuščale. Ker se standard nagrajevanja pač demokratično prilagaja... ve se, v katero smer.

Ali je to dobro ali ne, je pa povsem drugo, spet ne pretirano enostavno vprašanje.

Pa lep pozdrav obema.

PS: Pedagog je tako dober oz. slab, kot ga dobrega (ali slabega) naredijo študenti. Ker vidim, da ne znate razbrati, kje leži srž problema našega slabega (in neučinkovitega) šolskega sistema. Kar me čudi, glede na to, da nekdo baje celo nekaj skače okoli neke fakultete. Ali pa se motim?

Srž problema je v tem, da se s pridobitvijo naziva rednega profesorja podeli osebku dosmrtni mandat neglede na to če kaj dela ali pa ne. Človek je po "defaultu" tak, da če mu ni treba se s časoma uleni, poneumi, začne predčasno zapuščati delovno mesto, nobeden pa mu nič ne more. Pravilnik je pač tak, da to dopušča.

Vaje organizirajo in pripravljajo asistentje, ravno tako izpite in prosojnice za predavanja. Gospoda od red. prof. potem pride prikazat tiste prosojnice na predavanj (če). Na morebitna vprašanja ne znajo odgovoriti (poglejte si v knjigi).

V "penzijon" jim ni za it, ker je plača boljša kot pokojnina, podložoniki pa v vrsti čakajo, da jih bo pobralo (nekaj desetletij).

Znanje so študentje primorani pridobiti sami, "prepotentni mladi asistenti" pa se nad njimi izživljajo na izpitih.

S tega stališča se z bolonjsko omako obetajo boljši časi, saj bodo študentje "lahko" po mili volji izbirali predmetnik sami. Obiskovali bodo (verjetno) tista predavanj, kjer bodo od njih kaj odnesli, profesorji pa se bodo primorani truditi držati predavanja na nivoju, da se bo za "njih" odločilo čim več študentov (če ne pridobiš 15 študentov za predmet, ni cekinov).

Tukaj je pa zopet "caka". Janša je poskrbel, da bodo po novem cekini prihajali na fakulteto po glavi diplomanta in ne po glavi bruca. Bojda je merilo uspešnosti fakultete število diplomantov. In sedaj? Jah, "pametni" profesorji bodo spuščali študente že če bodo znali napisati svojo vpisno številko na izpitno polo. Na izpite "pametnih" profesorjev bo velik naval, "pametni" profesorji bodo imeli veliko diplomantov in "pametni" profesorji bodo imeli veliko cekinov.

Pa smo še na slabšem kot smo bili. Prej so bili študentje "maltretirani" in so bili prisiljeni sami pridobivati znanje. Prehodnost je bila majhna, uspelo je samo najboljšim ampak hej! Dobili smo malo, a kvalitetnih diplomantov!

Sedaj? Veliko številko diplomantov, s kvaliteto osnovnošolca (splošno znano je, da se večina skozi srednjo šolo "šlepa" in tam kaj novega ne poberejo).

Torej nam je uspel še en neuspeli poizkus uvoza tuje prakse, kjer jim uspeva angažirati tako profesorje, da se trudijo za študente, kot študente, da se trudijo za znanje. Očitno je kriva balkanska mentaliteta, da takšne stvari pri nas na "socilani podlagi" ne fukcionirajo.

Rešitev? Študentom "natakniti" visoke šolnine, pustiti izbirni predmetnik. Potem bodo verjetno začeli razmišljati tako, da bodo za svoj denar dobili največ. Ali pa tudi ne? "Če sem plačal, ne bom rizkiral s težkimi izpiti, ampak bom šel skozi z lahkimi."

Se pravi je potrebno "štrajfati" še fakultete in narediti "lestvico najboljši". Oziroma osvestiti trg dela z "obstoječo lestvico najboljših". Samo to pa za nas ne bo dobro, ker so "najboljši" izven Slovenije in če bi jim "kliknilo" bi jih začeli uvažati.

Stari! Preveč smo balkanci, da bi imeli kvalitetno šolstvo in hkrati kvaliteten kader!


P.S.: Jop. Odposlanec gospodarstva v šolstvu. Z ničnimi ambicijami, da v šolstvu ostanem. Vsaj nekaj deset let. Na stara leta, pa morda kakšna sredja šola. Tam ni habilitacij. Dovolj je že potrdilo o opravljenem pedagoško/andragoškem izobraževanju. Nah, pa smo spet pri balkancih.

Dajmo se vrnit na mojo trditev...

"Pedagog je tako dober oz. slab, kot ga dobrega (ali slabega) naredijo študenti."

Zakaj?

Zato, ker je študentska populacija dovolj močna, da bi lahko sama premaknila marsikatero zakonsko določilo, pa ga ne.

Da niti ne govorim o tem, da imajo študentje že sedaj vso možnost konkretno zabremzati (ali vsaj nagnati človeka na kup pedagoških izobraževanj) ves postopek elekcije pedagogov (od asistenta pa vse do rednega profesorja - saj si najbrž opazil, da ne učijo samo redni profesorji, da so po količini preživetega časa v predavalnicah v manjšini in da znajo biti nekateri docenti nekajkrat slabši od najslabšega rednega profesorja). Pa ga nihče ne bremza.

Zakaj?

Zato ker veliki večini študentov (posebej tistim v študentskih organizacijah) izjemno ustreza vegetiranje na fakultetah, vlečenje statusov in vzporedno delanje kot nakladalec polic v Mercatorju. Profesor, ki nič ne da in tudi nič ne zahteva, je praviloma daleč najpopularnejši osebek na faksu. Ker jim to vegetiranje podaljšuje in olajšuje.

In to je to.

In to bo tako točno toliko časa, dokler bodo študentje lahko zastonj živeli na ramenih države. Ko bo tega državno financiranega žuriranja konec, bodo postale pa pomembne vse ostale postavke, ki študij delajo kvaliteten - od tega, kaj ZA SVOJ DENAR DOBIM (zanič ali dobrega profesorja), do tega, KOLIKO DENARJA mi bo določeno izobraževanje prineslo.

BTW Mi je pa silno zanimivo, da je FERI ena izmed silno redkih fakultet v tej naši državi, katere študentov ne zanima niti to, kdo jih tam sploh uči. Ostale fakultete imajo namreč javno dostopen seznam pedagoškega osebja - dostopen brez nekega silnega integriranja in mučenja, vse lepo zlistane po raznih kriterijih na eni strani. (ali pa morebiti ne znam gledat? )

FERI: Na prvi strani v meniju klikneš osebje. Tu je "vodstvo". Pod tem seznamom je pa "baza zaposlenih". Za takšne in drugačne razvrstitve po nazivih je pa potrebno malo globje "poklikat".

Z docenti osebno nimam slabih izkušenj, čeprav bi se znalo dogajati podobno kot pri rednih profesorjih. Pogoj za habilitacijo mislim, da so trije 1.01 v vodilnem avtorstvu in nastopno predavanje, potem je pa mir za 5 let. Mislim pa, da za ponovno volitev v naziv, po petih letih ni potrebno novih treh 1.01, ampak veljajo stari trije tako, da načelom bi res lahko stagniral... Aja, sem pa zvedel za primer enega doc.-a, ki je članke "kupil". Za 1.300,00 € se najdejo ljudje, ki so pripravljeni odstopit vodilno avtorstvo. Bom ob prvi priložnost išel firbcat na njegova predavanja in poročam.

Šolnine po moje ne bodo pripomogle k izboljšanju stanja. Sa j že imamo recimo Dobo, Geo... No ja, študetje res ne študirajo v nedogled samo kvalitete pa ne bi komentiral.

Smo preveč balkanci.

Sicer pa "đabe", da tu debatirava. Stanja ne bova izboljšala, kaj se pa dogaja pa tako ne moreš dojet (ali pa nočeš verjet) dokler sam ne poizkusiš.