Marsikaj se piše na to temo. Še moje opažanje, ker sem se ravno vrnil iz Londona in lahko delam svežo primerjavo.
London je prijazno mesto, ljudje so uvidevni, upoštevajo drug drugega, ob najmanjši malenkosti slišiš "Sorry", kljub milijonom ljudi na kupu ti ljudje na nek normalen in uvideven način živijo drug z drugim. Skratka, zelo user friendly mesto.
Priletimo na Brnik in čakamo na prtljago. Ob tekočem traku stoji nekaj nepremičnin, njihovega kufra ni na vidiku, moj prihaja, ampak ne da bi se umaknili, niti ko sem torbo pograbil ne... Takoj streznitev, saj res, nisem več v Londonu, to je Slovenija, dežela prijaznih ljudi. In tako v prevem dnevu še par "uvidevnih" pripetljajev, seveda tudi prometnih.
Iz te perspektive izgleda Slovenija kot dežela prenapetih, zafrustriranih in majhnih wannabe velikih in pomembnih.
Ne želim posploševati, mnogo ljudi je čisto v redu in na nivoju, ampak nekaj je v tem našem malem kotlu, ki nas dela sitne neuvidevne zafrustrirance. Rabimo svež veter, ki bo prevetril to dolino šentflorjansko.
London je prijazno mesto, ljudje so uvidevni, upoštevajo drug drugega, ob najmanjši malenkosti slišiš "Sorry", kljub milijonom ljudi na kupu ti ljudje na nek normalen in uvideven način živijo drug z drugim. Skratka, zelo user friendly mesto.
Priletimo na Brnik in čakamo na prtljago. Ob tekočem traku stoji nekaj nepremičnin, njihovega kufra ni na vidiku, moj prihaja, ampak ne da bi se umaknili, niti ko sem torbo pograbil ne... Takoj streznitev, saj res, nisem več v Londonu, to je Slovenija, dežela prijaznih ljudi. In tako v prevem dnevu še par "uvidevnih" pripetljajev, seveda tudi prometnih.
Iz te perspektive izgleda Slovenija kot dežela prenapetih, zafrustriranih in majhnih wannabe velikih in pomembnih.
Ne želim posploševati, mnogo ljudi je čisto v redu in na nivoju, ampak nekaj je v tem našem malem kotlu, ki nas dela sitne neuvidevne zafrustrirance. Rabimo svež veter, ki bo prevetril to dolino šentflorjansko.