Citat:
Satira patriotskega nemira, 02.02.2011 09:17:38
Prav malo me briga, če Katarina Kresal res šmrka kokain, ali če ga ne, jaz celo verjamem, da ga ne, saj predvidevam, da ji ga ni treba. Ne verjamem pa, da gospa notranja ministrica ne ve za korupcijo, s katero je prepredena policija, ko gre za uvoz in distribucijo heroina in kokaina v RS in prav tako ne verjamem, da minister Zalar ne ve za korupcijo zaradi taistega praška v pravosodju! Meni se zdi jako čudno, kako se nobeden od takoimenovanih »preiskovalnih novinarjev« ne spotakne ob to. Si ne upajo? Ne smejo? Ali pa so res tako butasti, da ne vidijo suhih dejstev.
Dovolj dolgo (10 let) sem živel v bajti nekega dilerja nekje v prestolnici, da sem imel priložnost doživeti korupcijo v živo. Tip je zdilal v povprečju tam nekje okrog 6 kil rjavega in kakšni dve kili belega mesečno. Denarci, ki so se vrtili po tisti hiši in njeni okolici sploh niso bili majhni. Kar računajte: kilo dokaj čistega rjavega je moč z dobrimi zvezami nabaviti že za 1o.000 €. Ko se ta kila majčkeno namiksa z glukozo ali paracetamolom, in se uličnim dilerjem proda po 25 €/g, vam taka kila vrže kakšnih 30.000 €/mesečno – neto. 6 kilc, 180.000 €! Aha. Dve kili belega, malo požlahtnjenega s sladkorjem, pa vam vrže še dodatnih 100 - 120.000 evroEto, gospoda moja, verjeli ali ne, možak je na letni ravni v æep pospravil zavidljivih 840.000€. Ste opazili, da bi moral biti znesek pravzaprav 1.200.000€? Seveda samo totalni bebec misli, da lahko šest kil rjavega in dve kili belega vsak mesec spraviš na ljubljanske ulice, ne da bi policija vedela zate. In tako je tip vsak mesec lepo odkartal 30.000 €, da je imel mir pred organi pregona. Ti so sicer približno dvakrat na leto uprizorili farso v obliki hišne preiskave in pridržanja osumljenca ter njegove privedbe pred preiskovalnega sodnika, ki pa ga je vedno izpustil na prostost, saj so ponavadi našli zgolj kakšno zarjavelo pištolo, staro puško, nekaj nabojev, ali pa nekaj nepomembnih artiklov, za katere osumljeni ni znal pojasniti izvora. Vse skupaj ni bilo grehov za pet mesecev zaporne kazni. Bil sem priča več kot desetim hišnim preiskavam. Kriminalisti so vselej zelo korektno in temeljito opravili svoje delo. Vedno seveda v prisotnosti odvetnika. Spisali so zapisnik in vsi prisotni smo se morali s svojim podpisom zavezati, da o zadevi ne bomo govorili. Vse po črki zakona. Zanimivo je bilo nekaj: pri vsej svoji zagnanosti in pedantnosti so kriminalisti pretaknili in na glavo obrnili celo bajto, z okolico vred, točno tista mesta, na katerih je bila skrita droga, pa so spretno zaobšli. Ko se je to zgodilo prvič, sem to pripisal naključju, sreči in njihovi bebavosti. Ko se je to zgodilo drugič in tretjič, sem že zastrigel z ušesi. Potem pa sem postal pozoren.
In sem hitro ugotovil, kako ta maškarada poteka.
1. hišne preiskave sploh niso bile nikakršno presenečenje. Saj so se vsakič že kakšna dva tedna pred preiskavo okrog bajte začeli ob čudnih urah pojavljati ljudje, ki tam niso imeli kaj iskati. Vse to se je seveda dogajalo kao incognito. Pa bi enkrat, ko sem pozno zvečer pijan z avtom zapeljal na dvorišče, skoraj povozil nek ostareli parček, ki se je stiskal k ograji, spet drugič me je, ko sem prišel iz bajte, skoraj pohodil konj in podobne konspirativnosti so se šli, tako da sem hitro dojel njihovo igro in sem odsihmal vselej vsaj en teden, preden so »udarili« vedel, kaj se pripravlja. Seveda nisem bil edini, ki je to vedel.
2. Vselej je preiskava potekala tako, da so najprej priijeli tipa, ponavadi v avtu kje na cesti, ga za nekaj ur odpeljali v policijsko pridržanje, potem pa skupaj z njim vdrli v bajto ter jo obrnili na glavo. In nikoli nič našli. Res, v vseh desetih letih, torej pri približno dvajsetih preiskavah niso našli niti sledu kakršne koli droge. No, v predalu moje pisalne mize so enkrat opazili zavojček trave, a so jo pustili vnemar. Pa mislite, da droge ni bilo? Vraga je ni bilo. Meni so bile tiste preiskave zabavne, da ne rečem špasne. Celo takrat, ko je tip v prisotnosti desetih kriminalistov v žep moje srajce potisnil zavojček z desetimi grami heroina, ki mu ga ob pridržanju očitno niso našli. Japajede. Saj ni bil na policiji zato, ampak zaradi tega, da jim je natančno razložil, kje naj (ne) iščejo.
3. Lepega dne je v vrhu policijskih struktur prišlo do temeljite rošade kadrov. Kaj msilite, da se je zgodilo? Tip, o katerem tukaj teče beseda, je padel v prvi naslednji preiskavi, ki pa jo je opravila čisto spremenjena ekipa kriminalistov in našla v bajti več kot kilo heroina. Nekaj se je razvedelo, pa so lepo vse skupaj zameštrali do nerazpoznavnosti, teliček, ki jim je v desetih letih znosil več kot tri miloine evrov pa je kot žrtveno jagnje za štiri leta in pol pristal na Dobu. Apak zunaj ga je čakalo skoraj 10 milijončkov neobdavčenega keša. Pa je (bil) zelo, zelo majha ribica v tem oceanu korupcije.
