Nimamo nacističnih zločincev, ker zanje ne vemo
Leta 2006 je slovensko tožilstvo odstopilo od pregona proti osumljencu vojnih zločinov v letih 1944 in 1945.
Anuška Deliæ, Ozadja
sob, 13.07.2013, 06:00
Nimamo nacističnih zločincev, ker zanje ne vemo
Slike zapornikov na razstavi v nekdanjem taborišču Buchenwald. Od leta 1937 do leta 1945 je bilo tam zaprtih četrt milijona ljudi, umrlo jih je okoli 56.000. Foto: Reuters
Ljubljana – Novice o ostarelih nacističnih zločincih, ki jih izsledi Center Simona Wiesenthala (CSW), ponavadi prihajajo iz tujine. Informacij o slovenskih nacistih ali zločincih, ki se skrivajo pri nas, doslej ni bilo. Toda to odslej ni več izključeno, saj nam je uspelo izbrskati prav tak primer. Slovenija je v letih med 2004 in 2006 Centru Simona Wiesenthala namreč poročala, da na njenem ozemlju poteka preiskava proti osebi, osumljeni vojnih zločinov.
Center Simona Wiesenthala vsako leto izda poročilo, v katerem oceni prizadevanja držav, da bi izsledile morebitne nacistične zločince. Slovenija doslej še ni dobila visoke ocene, nasprotno, letos smo končali v družbi tradicionalno nekooperativnih držav.
Slovenija se je v letnih poročilih CSW prvič znašla leta 2004, ko je svetovno znana ustanova za lov na nacistične zločince prizadevanja države ocenila za »nezadovoljiva in/ali neuspešna«. Tako oceno dobijo države, ki so si vsaj navidezno prizadevale, da so se za preiskave nacističnih zločincev kar najmanj trudile, vendar v letu poročanja niso dosegle rezultatov. V številnih primerih so te države nehale preiskovati nacistične zločine ali pa so veliko prezgodaj zmanjšale prizadevanja, da bi se spopadle z njimi, še piše CSW in dodaja, da bi lahko, če bi spremenile politiko, dosegle pomembne rezultate.
Lani je Slovenija dobila še slabšo oceno, oceno X. To dobijo države, ki niso odgovorile na vprašalnik, ki jim ga vsako leto pošlje CSW, pri čemer nikakor »niso ukrepale, da bi v obdobju poročanja preiskovale domnevne nacistične vojne zločince«. Znašli smo se v družbi držav, o katerih glavni lovec na zločince dr. Efraim Zuroff meni, da na vprašalnik ne bodo nikoli odgovorile, saj gre večinoma za tiste, v katere so po drugi svetovni vojni sistematično bežali nacistični zločinci. To so, denimo, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, res pa je, da so v »naši« skupini še Danska, Belgija in Luksemburg. Center sicer letno poročilo izda okoli 7. aprila, ko je v Izraelu dan spomina na holokavst.
Zunanje ministrstvu: Nimamo o čem poročati
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da je bil rok za oddajo odgovora na vprašalnik CSW zadnji dan letošnjega marca, nanašal pa se je na obdobje od 1. 4. 2012 do 31. 3. 2013. V njegovi službi za odnose z javnostjo so pojasnili, da so pristojne institucije »hotele vključiti celotno obdobje, zato niso izpolnile vprašalnika pred koncem obdobja«, nato so ga prek slovenskega veleposlaništva v Tel Avivu posredovali centru. Ker so – najverjetneje prav zaradi našega poizvedovanja – izvedeli, da CSW vprašalnika nikoli ni prejel, so ga spet poslali ta ponedeljek, 8. julija.
Pred petimi dnevi smo CSW sporočili, da »proti nobenemu od nacističnih vojnih zločincev v Republiki Sloveniji ni bil v teku preiskovalni postopek, ni bila vložena obtožba, niti ni bil v tem času nihče od nacističnih vojnih zločincev obsojen«. Prav tako proti nobenemu od teh zločincev ne poteka preiskava in podobno. Zakaj so pristojni organi čakali do konca proučevanega obdobja, če Slovenija nima o čem poročati, ni jasno. Ko smo leta 2006 vodili preiskavo proti osumljencu vojnih zločinov, roka za oddajo nismo zamudili.
Slovenski nacist?
Slovenija je v letih med 2004 in 2006 Centru Simona Wiesenthala namreč poročala, da na njenem ozemlju poteka preiskava proti osebi, osumljeni vojnih zločinov. Aprila 2006 smo centru sporočili, da na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu poteka kazenski postopek proti V. H. (rojen leta 1926) zaradi suma večkratnih kršitev ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki v letih 1944 in 1945.
Na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu tega primera niso našli, smo pa odgovor prejeli od slovenjgraškega okrožnega tožilstva. Vodja tožilstva Branka Čas nam je sporočila, da je bila 18. maja 2006 sprejeta državnotožilska odločitev o odstopu od pregona proti V. H. »zaradi kaznivega dejanja vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike po 376. členu [starega] kazenskega zakonika«, ker ni bilo dovolj dokazov. Stari kazenski zakonik je določal zaporno kazen od 10 do 30 let za osebo, ki v nasprotju s pravili mednarodnega prava »ukaže ali stori proti vojnim ujetnikom naslednja dejanja: poboje, mučenje, nečloveško ravnanje, biološke, medicinske ali druge znanstvene poskuse« ter druge podobne grozote.
V primeru V. H. je torej lahko šlo zgolj za osumljenca nacističnih zločinov, o katerem pa nam ni uspelo veliko izvedeti. Dokopali smo se do njegovega polnega imena, ki ga zaradi dejstva, da je tožilstvo odstopilo od pregona, ne objavljamo. Znano nam je, da je menda živel na Štajerskem in da ima orožni list.
(Ne)kooperativni
Po naših informacijah je Slovenija o tej preiskavi poročala CSW v letih 2004, 2005 in 2006, ko smo v letnem poročilu centra dobili oceno D (»nezadovoljivo ali neuspešno« prizadevanje). V obdobju med 2007 do 2009 smo prejeli oceno X, ki jo dobijo države, ki ne odgovorijo na vprašalnik centra in prav tako ne ukrepajo proti potencialnim osumljencem. V letih 2010 in 2011 smo dobili oceno E, ki pomeni, da smo CSW sporočili, da pri nas nimamo osumljencev, letos pa smo spet prejeli oceno X.
Direktor izraelske izpostave CSW Efraim Zuroff je za Delo pojasnil, da od držav, ki so ustanovile posebne agencije za to problematiko (ZDA, Kanada ali Nemčija), redno prejemajo informacije o poteku preiskav. Od večine drugih držav jih pridobijo prek letnega vprašalnika: »V večini primerov prejmemo tudi odgovore, toda nekatere države nikoli ne odgovorijo nanj. Potem pa so tu še države, ki nanj namenoma ne odgovorijo.« Take so nekatere latinskoameriške države, medtem ko je dosje o Sloveniji v CSW zelo skromen.