1:
Če pride vrednost Zbn = -0,2 + j0,4, je njena absolutna vrednost v tem primeru enaka ali pa dobimo +0,2 + j0,4? (Zbn je razmerje med impedanco na bremenu in karakteristično impedanco.)
Enačba za izračun E(x,y,z) = Z * H(x,y,z) X 1v; pri E, H in 1v gre za vektorske vrednosti. H vektorsko od (x,y,z) je ponavadi podan v obliki "(1x vektorsko - 2y vektorsko) * e^j5z ali pa namesto e^j5z dobimo podano e^j(2x + y).
Z = Z0 / koren iz bete, pri čemer je Z0 = 120*pi, beta je pa ali vrednost zraven z-ja ali pa iz (ax + by) dobimo beto tako, da korenimo vsoto od x^2 + y^2 (vrednosti v eksponentu).
Enačba za 1v = (-ax - by) / koren iz beta, pri čemer sta dejanski številski vrednosti x in y.
1x X 1x = 0, 1y X 1y = 0 => Ne vem, če to pravilo vektorskega produkta velja tudi, če bi imel npr. 5x X 1x...
1x X 1y = 1z, 1y X 1x = 1z
2:
Po pravokotnem valovodu z dimenzijami a = 8cm in b = 3 cm želimo prenašati rod TE10. Določite spodnjo frekvenčno mejo prenosnega pasu tako, da bo na tej meji fazna hitrost za 5% večja od fazne hitrosti pri kritični frekvenci prvega višjega rodu! V valovodu je zrak.
*****
Tale naloga je sicer malce nenavadna, a vendar...
Jaz jo razumem tako, da je potrebno najprej izračunati fazno hitrost roda TE01, ki je prvi višji rod za TE10. Ker je v valovodu zrak, je koren iz "epsilon r" enak kar 1, torej je fazna hitrost enaka hitrosti svetlobe. (?) Nato pa novo hitrost dobimo po enačbi "c + 0,05 * c" in dobljeno hitrost vstavimo v enačbo za izračun kritične frekvence. (?) Za fazno hitrost upoštevamo enačbo "hitrost svetlobe / koren iz epsilon r"? "epsilon r" je dielektrična konstanta.
Je moje razmišljanje pravilno?
Če pride vrednost Zbn = -0,2 + j0,4, je njena absolutna vrednost v tem primeru enaka ali pa dobimo +0,2 + j0,4? (Zbn je razmerje med impedanco na bremenu in karakteristično impedanco.)
Enačba za izračun E(x,y,z) = Z * H(x,y,z) X 1v; pri E, H in 1v gre za vektorske vrednosti. H vektorsko od (x,y,z) je ponavadi podan v obliki "(1x vektorsko - 2y vektorsko) * e^j5z ali pa namesto e^j5z dobimo podano e^j(2x + y).
Z = Z0 / koren iz bete, pri čemer je Z0 = 120*pi, beta je pa ali vrednost zraven z-ja ali pa iz (ax + by) dobimo beto tako, da korenimo vsoto od x^2 + y^2 (vrednosti v eksponentu).
Enačba za 1v = (-ax - by) / koren iz beta, pri čemer sta dejanski številski vrednosti x in y.
1x X 1x = 0, 1y X 1y = 0 => Ne vem, če to pravilo vektorskega produkta velja tudi, če bi imel npr. 5x X 1x...
1x X 1y = 1z, 1y X 1x = 1z
2:
Po pravokotnem valovodu z dimenzijami a = 8cm in b = 3 cm želimo prenašati rod TE10. Določite spodnjo frekvenčno mejo prenosnega pasu tako, da bo na tej meji fazna hitrost za 5% večja od fazne hitrosti pri kritični frekvenci prvega višjega rodu! V valovodu je zrak.
*****
Tale naloga je sicer malce nenavadna, a vendar...
Jaz jo razumem tako, da je potrebno najprej izračunati fazno hitrost roda TE01, ki je prvi višji rod za TE10. Ker je v valovodu zrak, je koren iz "epsilon r" enak kar 1, torej je fazna hitrost enaka hitrosti svetlobe. (?) Nato pa novo hitrost dobimo po enačbi "c + 0,05 * c" in dobljeno hitrost vstavimo v enačbo za izračun kritične frekvence. (?) Za fazno hitrost upoštevamo enačbo "hitrost svetlobe / koren iz epsilon r"? "epsilon r" je dielektrična konstanta.
Je moje razmišljanje pravilno?
Nazadnje urejeno:
