Sam svoj pivovar
- Ustvarjalec teme Abeta
- Začetni datum
- Status
Sistemov je precej, v vseh cenovnih razredih. Ka pa pričakuješ od sistema, kakšne količine variš, koliko avtomatizacije želiš, budget?
Heh, vidim, da je že pocast napisal skoraj isto
Heh, vidim, da je že pocast napisal skoraj isto
Nazadnje urejeno:
Pozdravljeni
Kuham-varim trenutno Pale Ale in Stout-e. Količina po cca 40 litrov. Kuham pa na plinski gorilec, imam drozgalnik....
Ramišljam in gledam pa v dve smeri,...
Prvi enostavejši, še naprej tako smo da bi si naredil "več-višinski" sistem,... kar je ziher ceneje.
Razmišljam pa tudi v drugi smeri z el. grelcem, termostatom, .... vendar ne vem če imam dosti znanja da bi to naredil,... Pa ne mislim fizično, ampak tehnično... npr. podobno brewiksu ali brew-bossu....
Ali pa kaj čisto tretjega... Ne vem....
Lp
Kuham-varim trenutno Pale Ale in Stout-e. Količina po cca 40 litrov. Kuham pa na plinski gorilec, imam drozgalnik....
Ramišljam in gledam pa v dve smeri,...
Prvi enostavejši, še naprej tako smo da bi si naredil "več-višinski" sistem,... kar je ziher ceneje.
Razmišljam pa tudi v drugi smeri z el. grelcem, termostatom, .... vendar ne vem če imam dosti znanja da bi to naredil,... Pa ne mislim fizično, ampak tehnično... npr. podobno brewiksu ali brew-bossu....
Ali pa kaj čisto tretjega... Ne vem....
Lp
Tako glede na opcije za 50l:
1. Gravitacijski sistem s 3mi posodami, pasivno drozganje (brez regulacije), gretje na plin bi moral priti skozi z 500 EUR +- kakšen stotak odvisno od "preseravanja" (pretocni hladilnik, termometri na posodah, ...)
2. Sistem s črpalkami in avtomatiko za drozganje (glej kratice HERMS ali RIMS) pride v samogradnji par stotakov več kot gravitacijski če uporabiš "open source" reišitve ki temeljijo na malce lastnega ukvarjanja z mikrokontrolerji, rešitve na ključ ki jih moraš samo sestavit so pa precej dražje
3. all-in-one sistemi tipa Braumeister stanejo lahko v DIY varianti nekaj podobnega 1. varianti, s tem da za 50l jih je že problem uporabljat. Zasede pa ta opcija najmanj placa. Original Braumeister mislim da pride okoli 2k eur.
Skratka malce preštudiraj, kot vidiš variante so zelo različne, cene pa tudi. Sam če bi šel v to bi šel na reverzni HERMS z dvema posodama in polno regulacijo, kar je nekaj vmes med all-in-one in pa 3-posodnimi rešitvami.
1. Gravitacijski sistem s 3mi posodami, pasivno drozganje (brez regulacije), gretje na plin bi moral priti skozi z 500 EUR +- kakšen stotak odvisno od "preseravanja" (pretocni hladilnik, termometri na posodah, ...)
2. Sistem s črpalkami in avtomatiko za drozganje (glej kratice HERMS ali RIMS) pride v samogradnji par stotakov več kot gravitacijski če uporabiš "open source" reišitve ki temeljijo na malce lastnega ukvarjanja z mikrokontrolerji, rešitve na ključ ki jih moraš samo sestavit so pa precej dražje
3. all-in-one sistemi tipa Braumeister stanejo lahko v DIY varianti nekaj podobnega 1. varianti, s tem da za 50l jih je že problem uporabljat. Zasede pa ta opcija najmanj placa. Original Braumeister mislim da pride okoli 2k eur.
Skratka malce preštudiraj, kot vidiš variante so zelo različne, cene pa tudi. Sam če bi šel v to bi šel na reverzni HERMS z dvema posodama in polno regulacijo, kar je nekaj vmes med all-in-one in pa 3-posodnimi rešitvami.
Aja, nekdo je enkrat spraševal kje dobit ugodne Taku kozarce za pivo.
Danes sem šel k stenkotu po flaše, pa jih majo po novem. In sicer dve vrsti. Stanejo pa cca 18€ (6-v kompletu).
Tuki jih pa majo http://www.kozarci.net/katalog/ (zlovdaj katalog) pa še bolj poceni, kot kaže, je pa to zraven moje pivo.
Danes sem šel k stenkotu po flaše, pa jih majo po novem. In sicer dve vrsti. Stanejo pa cca 18€ (6-v kompletu).
Tuki jih pa majo http://www.kozarci.net/katalog/ (zlovdaj katalog) pa še bolj poceni, kot kaže, je pa to zraven moje pivo.
Kolk sploh rabiš regulacije v mash tunu pri teh količinah? Že pri 20 litrih temperatura v eni uri pade za 2, max 3 stopinje. Pri večji količini je padec temperature manjši.
Zadnje čase dosti poslušam pivovarske podcaste. V enem sem ravno poslušal glavnega pivovarja iz Fullersa, ki je omenjal, da lahko pri drozganju njihovega ESB in London Pride temperatura niha za 2 do 3 stopinje. Se sprašujem, če je obsedenost s kontrolo temperature pri mashu res tako pomembna.
Zadnje čase dosti poslušam pivovarske podcaste. V enem sem ravno poslušal glavnega pivovarja iz Fullersa, ki je omenjal, da lahko pri drozganju njihovega ESB in London Pride temperatura niha za 2 do 3 stopinje. Se sprašujem, če je obsedenost s kontrolo temperature pri mashu res tako pomembna.
Se strinjam. Na splošno mislm da je homebrew zašel v eno obsedenost glede natančnosti.
Da ne bo pomote, treba je biti natančen in dosleden, sam ne pa do takih skrajnosti. Po mojih izkušnjah, ni veliko razlike ali drozgaš na 66 ali na 69 st. C. Vse vmes v tem razponu je pa sploh super. Razlika bi se čutila če bi šel pod 65 ali pa nad 70. Te 3-5 st. razpona pa po moje nimajo velikega vpliva.
Da ne bo pomote, treba je biti natančen in dosleden, sam ne pa do takih skrajnosti. Po mojih izkušnjah, ni veliko razlike ali drozgaš na 66 ali na 69 st. C. Vse vmes v tem razponu je pa sploh super. Razlika bi se čutila če bi šel pod 65 ali pa nad 70. Te 3-5 st. razpona pa po moje nimajo velikega vpliva.
No ja razlika med 66C in 69C bi morala bit opazna!
V bistvu je ogrmna razlika ali drozgaš na pasivnem sistemu A na kao 69C ali pa na sistemu B na isti temperaturi. Že temperaturno razslojevanje po višini naredi par C razlike, izgube toplote preko stene enako. Torej če meriš drozgo na sredini 10cm pod vrhom imaš tam 69C in je vse ok, že proti dnu lonca pa temperatura pada na 66C, ob robovih bo v1h brez mešanja padla lahko celo pod 60C. Tako da realno temperatura ne bo povsod enaka in drozganje bo potekalo po več režimih, kar bo padlo ven je odvisno od neke "integralno" povprečne temperature po volumnu in tudi po času (še malce bolj kompleksno) ki bo v zgornjem primeru verjetno par stopinj pod 69C.
Ali je to narobe? Ne ni, je pa potrebno tole upoštevat v lastnih kalkulacijah in izvajat korekcije glede na izkušnje. Če torej vzamemo zgornje drozganje na 69C bomo ven dobili rezultat kot da bi drozgali pi 66C, FG bo posledično nižji. Če pivo nima pravih lastnosti zaradi tega je potrebno izvajat korekcijo. Realno torej bi za 69C "po pravilih" moral na takem sistemu drozgat na 70C. Seveda pa taka kalkulacija ni nujno vedno možna, dokler delaš vse enako pač lahko narediš popravek, če pa se spremeni en od vhodnih parametrov (količina sladu, čas drozganja) se pa vsa kalkulacija podre in delaš totalno na slepo.
Glede časa je enako, s časom temperatura drozge pada pa tudi diferenca med različno segretimi deli drozge se povečuje. Če vedno drozgaš enako časa in enako količino sladu to ni problem ker lahko izračunaš neko optimalno vrednost (višje) temperature s katero korigiraš izgube. Če se karkoli spremeni si spet "slep" in delaš na pamet.
Skratka da povzamem, v pasivnih sistemih neka temperatura NIKOLI ne bo prava temperatura ampak bo potrebna neka korekcija glede na sistem. Tega pa žal večina ne dela, ker se drži "recepta".
Torej načeloma moraš spoznat svoj sistem in se zavedat kaj ti neka temperatura pomeni. Če drozganje pri T 69C daje ven prenizek FG (premalo telesa) potem ni druge kot da se dvigne temperatura drozganja ker je očitno povprečno v času encimske pretvrobe prenizka. Opcija je tudi da ves čas mešaš drozgo in dodajaš toploto po potrebi.
No tu pride potem v akcijo aktivni sistem (regulacija) upravljanja drozganja. Tam je 68C vedno 68C saj imaš sladico ki kroži in se segreva vedno na tarčno temperaturo. S tem je precej velik del drozge na ustrezni temperaturi. Dalje se lahko dela tudi multistep drozganja, časi se lahko podaljšajo (recimo mashing čez noč), bolj enostavno je doseči mashout ipd.
Skratka aktivni sistemi ne bodo naredili boljšega piva, poenostavijo pa par procesov in omoogčajo da se čas bolj pametno izkoristi.
V bistvu je ogrmna razlika ali drozgaš na pasivnem sistemu A na kao 69C ali pa na sistemu B na isti temperaturi. Že temperaturno razslojevanje po višini naredi par C razlike, izgube toplote preko stene enako. Torej če meriš drozgo na sredini 10cm pod vrhom imaš tam 69C in je vse ok, že proti dnu lonca pa temperatura pada na 66C, ob robovih bo v1h brez mešanja padla lahko celo pod 60C. Tako da realno temperatura ne bo povsod enaka in drozganje bo potekalo po več režimih, kar bo padlo ven je odvisno od neke "integralno" povprečne temperature po volumnu in tudi po času (še malce bolj kompleksno) ki bo v zgornjem primeru verjetno par stopinj pod 69C.
Ali je to narobe? Ne ni, je pa potrebno tole upoštevat v lastnih kalkulacijah in izvajat korekcije glede na izkušnje. Če torej vzamemo zgornje drozganje na 69C bomo ven dobili rezultat kot da bi drozgali pi 66C, FG bo posledično nižji. Če pivo nima pravih lastnosti zaradi tega je potrebno izvajat korekcijo. Realno torej bi za 69C "po pravilih" moral na takem sistemu drozgat na 70C. Seveda pa taka kalkulacija ni nujno vedno možna, dokler delaš vse enako pač lahko narediš popravek, če pa se spremeni en od vhodnih parametrov (količina sladu, čas drozganja) se pa vsa kalkulacija podre in delaš totalno na slepo.
Glede časa je enako, s časom temperatura drozge pada pa tudi diferenca med različno segretimi deli drozge se povečuje. Če vedno drozgaš enako časa in enako količino sladu to ni problem ker lahko izračunaš neko optimalno vrednost (višje) temperature s katero korigiraš izgube. Če se karkoli spremeni si spet "slep" in delaš na pamet.
Skratka da povzamem, v pasivnih sistemih neka temperatura NIKOLI ne bo prava temperatura ampak bo potrebna neka korekcija glede na sistem. Tega pa žal večina ne dela, ker se drži "recepta".
Torej načeloma moraš spoznat svoj sistem in se zavedat kaj ti neka temperatura pomeni. Če drozganje pri T 69C daje ven prenizek FG (premalo telesa) potem ni druge kot da se dvigne temperatura drozganja ker je očitno povprečno v času encimske pretvrobe prenizka. Opcija je tudi da ves čas mešaš drozgo in dodajaš toploto po potrebi.
No tu pride potem v akcijo aktivni sistem (regulacija) upravljanja drozganja. Tam je 68C vedno 68C saj imaš sladico ki kroži in se segreva vedno na tarčno temperaturo. S tem je precej velik del drozge na ustrezni temperaturi. Dalje se lahko dela tudi multistep drozganja, časi se lahko podaljšajo (recimo mashing čez noč), bolj enostavno je doseči mashout ipd.
Skratka aktivni sistemi ne bodo naredili boljšega piva, poenostavijo pa par procesov in omoogčajo da se čas bolj pametno izkoristi.
Krajši intervju Slovenca, ki v Avstriji prodaja pivovarsko opremo za manjše pivovarne:
http://si.biznis-plus.com/node/9647/
http://si.biznis-plus.com/node/9647/
Par 10m 6mm cevi sem sam kupil tule. Načeloma ne rabiš armirane ker mislim da do 8 bar zdrži brez defromacije tudi navadna.
Če imaš "smrekca" spojke in ti sedaj lepo sede 7mm boš tudi 6mm spravil (v skrajnem primeru potopi konec v vročo vodo za par sekund da se zmehča), 6mm ima večjo upornost tako da jo boš rabil malce manj.
Če imaš "smrekca" spojke in ti sedaj lepo sede 7mm boš tudi 6mm spravil (v skrajnem primeru potopi konec v vročo vodo za par sekund da se zmehča), 6mm ima večjo upornost tako da jo boš rabil malce manj.
Na klasičnih pipah sem malce telovadil in trenutno imam dokaj idealno cca. 4m cevi, točim pa potem pri konstantnem tlaku 1 bar (15 PSI). Pri plastični "piknik" pipici imam pa okoli 5m, je pa res da tole večinoma uporabljam ko imam keg v hladilniku (za domače potrebe "okušanja") in tam imam nastavljen pritisk na cca. 8-10 PSI.
Tako da če ti je sedaj 3m premalo daj 5m pa potem po potrebi krajšaj.
Tako da če ti je sedaj 3m premalo daj 5m pa potem po potrebi krajšaj.
Kakšne so vaše izkušnje z različnimi wort chillerji?
Kakšne so prednosti/slabosti bakrene/inox špirale in plate chillerja? Kaj priporočate?
Pri plate chillerju sem zasledil, da hitreje ohladijo pivino, porabijo manj vode, kakšne pa so vaše izkušnje iz prakse?
Kakšne so prednosti/slabosti bakrene/inox špirale in plate chillerja? Kaj priporočate?
Pri plate chillerju sem zasledil, da hitreje ohladijo pivino, porabijo manj vode, kakšne pa so vaše izkušnje iz prakse?
Meni osebno je plate chiller boljši, ker je kompaktnejši in ga ne rabiš potopit v pivino - sploh je sranje, če lonec laufaš na max višini piva in ni več prostora za bakrene cevi.
Jaz sem plate chiller kupil na eBayu (DE) od podjetja, ki to dela za industrijo (ni namenski home-brew) mislim, da je zaradi tega tudi cena bolj ugodna ; 50plat za 120€ s poštnino. Po prvih testih deluje super - caa. 12minut (+-) je potreboval za 24L pivine, da je prišla iz 69 na 20. Če bi imel črpalko potopljeno v ledeno vodo in to potisnil skozi plate chiller bi bil učinek še boljši.
Aja pa pri plate chillerju moraš pazit, da hladiš čim bolj čisti wort, ker se hitro zamaši in potem (baje) je velika jeba, da ga očistiš.
Toliko iz moje strani...
Jaz sem plate chiller kupil na eBayu (DE) od podjetja, ki to dela za industrijo (ni namenski home-brew) mislim, da je zaradi tega tudi cena bolj ugodna ; 50plat za 120€ s poštnino. Po prvih testih deluje super - caa. 12minut (+-) je potreboval za 24L pivine, da je prišla iz 69 na 20. Če bi imel črpalko potopljeno v ledeno vodo in to potisnil skozi plate chiller bi bil učinek še boljši.
Aja pa pri plate chillerju moraš pazit, da hladiš čim bolj čisti wort, ker se hitro zamaši in potem (baje) je velika jeba, da ga očistiš.
Toliko iz moje strani...
Oba sistema imata + in -.
Potopni hladilnik je enostaven v vseh pogledih in je tudi najcenejša opcija za manjše batche (tam do 50l). Z večanjem batcha je potrebno večat spiralo oz. površino potopnega hladilnika da se doseže enaka efektivnost, to pa kmalu vodi v večje stroške pa tudi "upravljanje" hladilnika je problematično ko se ta veča. Čisšenje načeloma ni zahtevno ker se ga lahko na hitro opere in se itak sam razkuži ko se ga doda v lonec. Glede volumna ki ga vzame mislim da ni problem ker je ponavadi izparevanje večje kot pa zasede hladilnik volumna, tako da ne omejuje piva v loncu. Ne rabiš lonca s pipico (in jasno pumpe) ker hladilnik daš v sam lonec (torej v fermentor lahko pivo vliješ ročno oz. preko sifona).
Pretočni hladilnik je po drugi strani vezan na pretok ne pa toliko na količino piva. S tega stališča je boljši pri hlajenju večjih količin piva. Zaseda načeloma malo placa (plate chiller), čeprav so DIY variante (protitočni hladilnik iz cevi) tudi relativno velike. Pretočni hladilniki se lahko zamašijo z delci iz kotla tako da je pomembno da se zajem dela preko filtra (bazooka) ali pa z "pregrado" za usedline. Jasno pri pretakanju rabiš lonec s pipico, za večje hladilnike je skoraj nujna pumpa ali pa zelo velika višina med loncem in hladilnikom ker je upornost slednjega tako velika da je pretok lahko zelo počasen. Pretočne hladilnike je težko očistit, pred uporabo jih je potrebno razkužit, predstavljajo večje tveganje za okužbo piva.
Glede porabe vode je vse odvisno od efektivnosti in hitrosti hlajenja ampak nobena od zgoraj omenjenih rešitev NI apriori bolj učinkovita. Fizika je fizika in za ohladit X litrov piva v času T se rabi Y vode z diferenco Z.
Skratka glede na tole je na splošno tako da za manjše batche (do 50l) ima smisel uporabit potopni hladilnik, za večja batche pa se že splača nakup pretočnega hladilnika. Seveda je pa možno uporabit oba v vseh primerih, recimo pri večjih kotilih (statiænih) se velikokrat lahko vgradi spiralo v sam kotel in se tako da učinkovito hladit tudi večje količine piva. Pa obstaja tudi par DIY variant pretočnih hladilnikov ki stanejo relativno malo in so primerne za hlajenje 20l batchev.
Potopni hladilnik je enostaven v vseh pogledih in je tudi najcenejša opcija za manjše batche (tam do 50l). Z večanjem batcha je potrebno večat spiralo oz. površino potopnega hladilnika da se doseže enaka efektivnost, to pa kmalu vodi v večje stroške pa tudi "upravljanje" hladilnika je problematično ko se ta veča. Čisšenje načeloma ni zahtevno ker se ga lahko na hitro opere in se itak sam razkuži ko se ga doda v lonec. Glede volumna ki ga vzame mislim da ni problem ker je ponavadi izparevanje večje kot pa zasede hladilnik volumna, tako da ne omejuje piva v loncu. Ne rabiš lonca s pipico (in jasno pumpe) ker hladilnik daš v sam lonec (torej v fermentor lahko pivo vliješ ročno oz. preko sifona).
Pretočni hladilnik je po drugi strani vezan na pretok ne pa toliko na količino piva. S tega stališča je boljši pri hlajenju večjih količin piva. Zaseda načeloma malo placa (plate chiller), čeprav so DIY variante (protitočni hladilnik iz cevi) tudi relativno velike. Pretočni hladilniki se lahko zamašijo z delci iz kotla tako da je pomembno da se zajem dela preko filtra (bazooka) ali pa z "pregrado" za usedline. Jasno pri pretakanju rabiš lonec s pipico, za večje hladilnike je skoraj nujna pumpa ali pa zelo velika višina med loncem in hladilnikom ker je upornost slednjega tako velika da je pretok lahko zelo počasen. Pretočne hladilnike je težko očistit, pred uporabo jih je potrebno razkužit, predstavljajo večje tveganje za okužbo piva.
Glede porabe vode je vse odvisno od efektivnosti in hitrosti hlajenja ampak nobena od zgoraj omenjenih rešitev NI apriori bolj učinkovita. Fizika je fizika in za ohladit X litrov piva v času T se rabi Y vode z diferenco Z.
Skratka glede na tole je na splošno tako da za manjše batche (do 50l) ima smisel uporabit potopni hladilnik, za večja batche pa se že splača nakup pretočnega hladilnika. Seveda je pa možno uporabit oba v vseh primerih, recimo pri večjih kotilih (statiænih) se velikokrat lahko vgradi spiralo v sam kotel in se tako da učinkovito hladit tudi večje količine piva. Pa obstaja tudi par DIY variant pretočnih hladilnikov ki stanejo relativno malo in so primerne za hlajenje 20l batchev.
- Status