Reprogramiranje posojila, ka te to je?
- Ustvarjalec teme stein
- Začetni datum
če se jaz kaj spoznam na te zadeve bi nekako takole to razložil po domače.
Tajkuni so v "zlatih" časih jemali posojila, da so z njimi uresničili svoje pohlepne želje. Banke niso bile nič kaj manj pohlepne in so po željah za obrestmi taka posojila odobravala, saj so menila, da bodo stvari gladko tekle.
Sedaj so se pa časi malo spremenili in tajkunom v denarnice ne priteka več toliko cvenka kot včasih, zato obrokov posojil ne morejo odplačevati. Ponavadi se je z banko dalo zmeniti, da so v "slabših" časih posojimmalce spremenila pogoje (manjši obroki, drugačne obrestne mere ipd. ali pa z novim posojilom ter novimi pogoji poplačale stare kredite, kreditojemalci pa so po novem odplačevali kredite po pogojih novega posojila.......tako nekako naj bi se posojila reprogramrala.
Bankam so se malo zatresle hlače, malo jih je stisnila še država in so zadne čase rekle......hop cefizelj posojil ne bomo reprogramirale....odplačujte jih tako kot ste "načrtovali" ko ste jih najemali.
in tako nekako se začne pravljica o zrušitvi parih gradbincev in normaliziranju cen nepremičnin.
Tajkuni so v "zlatih" časih jemali posojila, da so z njimi uresničili svoje pohlepne želje. Banke niso bile nič kaj manj pohlepne in so po željah za obrestmi taka posojila odobravala, saj so menila, da bodo stvari gladko tekle.
Sedaj so se pa časi malo spremenili in tajkunom v denarnice ne priteka več toliko cvenka kot včasih, zato obrokov posojil ne morejo odplačevati. Ponavadi se je z banko dalo zmeniti, da so v "slabših" časih posojimmalce spremenila pogoje (manjši obroki, drugačne obrestne mere ipd. ali pa z novim posojilom ter novimi pogoji poplačale stare kredite, kreditojemalci pa so po novem odplačevali kredite po pogojih novega posojila.......tako nekako naj bi se posojila reprogramrala.
Bankam so se malo zatresle hlače, malo jih je stisnila še država in so zadne čase rekle......hop cefizelj posojil ne bomo reprogramirale....odplačujte jih tako kot ste "načrtovali" ko ste jih najemali.
in tako nekako se začne pravljica o zrušitvi parih gradbincev in normaliziranju cen nepremičnin.
Vzameš pufa 3 milijone EUR, ker boš gradil naselje stanovanj. Z banko se zmeniš, da začneš puf vračati čez 2 leti (delno, v celoti). Itak imaš plan, da boš stanovanja pozidal, prodal bo božjastnih cenah, banki vrnil kredo + obresti, v žep pa pobasal milijone profita.
No, ker pride vmes do "nepredvidenih" okoliščin, ti na D day denarja ne moreš vrniti. Kaj pa sedaj? Greš na banko in se zjočeš, da ni dinar.
V grobem gre tako (vsaj gradbeniki počnejo tako "10 % kurca je mojega v koprivah, 90 % pa od banke).
LP,
PIC
No, ker pride vmes do "nepredvidenih" okoliščin, ti na D day denarja ne moreš vrniti. Kaj pa sedaj? Greš na banko in se zjočeš, da ni dinar.
V grobem gre tako (vsaj gradbeniki počnejo tako "10 % kurca je mojega v koprivah, 90 % pa od banke).
LP,
PIC
In če bi banke bile pametne, in nebi bile pod vplivom oblasti (kar sedaj še nekatera vedno so) bi lepo ta stanovanja, tovarne itd zaplenila, jih prodala po proizvodni ceni oziroma ceni ki pokrijejo posojila in bi bili vsi razen tajkunov zadovoljni. Žal pa se tukaj vmeša država, ki vsili reprogramiranje, ter dokapitalizacijo (NLB) in so tajkunčki spet srečni, davkoplačevalci pa vse lepo plačamo.
Mrš pa taka država.
Mrš pa taka država.
Ta denar je nekaj porabila (nakup zemlje, plače, dejanska gradnja), nekaj pokradla, nekaj porabila za
odplačilo starih kreditov, nekaj preusmerila v kak drug zavožen projekt.
V glavnem, denarja ni več, stanovanja so zgrajena (skoraj), kupcev ni, poplačila kredita ni.
In zdaj ima banka 2 možnosti:
1. reprogramira kredit
2. zaseže stanovanja,
* jih poskuša prodati po ceni, s katero si pokrije kredit (torej120mio/800 stanovanj=150000€ povprečno po enoti)
To jasno ne gre, ker nihče noče kupiti garsonjere po taki ceni v novem getu.
* jih (mogoče) proda po nižji ceni, a si ne pokrije kredita, poleg tega pa s tem zbije tudi ceno vsem ostalim
komitentom, ki so svoje kredite zavarovali s krediti (čisto običajen Janez Novak).
Poleg tega s v igri tudi računovodske finte in lepše prikazovanje bilanc.
Sicer nisem bančnik ali ekonomist, ampak v bilanci se nekako bolje bere
"imamo 120mio v kreditih, ki bodo odplačani čez 10 let"
kot pa "imamo 120mio v nepremičninah, ki jih po tej ceni ne moremo prodati".
Vse lepo in prav.
Sicer mene zanima, če je Hilda res vzela 120mio kredita in če to res znese 150.000 na enoto? Potem me zanima, kako je Hilda lahko dobila kredit za nekaj kaj v tistem času še ni obstajalo? Potem me zanima, kako je lahko dobila kredit za nekaj, kar se je že v štartu vedelo da bo imelo pogubno proizvodno ceno ( v to je všteto vse, kar je Hilda vtaknila v žep, poravnavo starih kreditov, itd)-
Ker tudi jaz bi si vzel tak kredit, rekel bi da bi zastavil nepremičnine ki jih še nisem zgradil, z tem denarjem pa fiiiiiiuuuuu nekam na Kajmanske otoke, in me noben več ne vidi v tej gnili državi. Ne vem če to tako lahko gre. Skoraj sem prepričan da ima Hilda še nekaj drugega na podlagi česa so ji odobrili kredit.
Sicer mene zanima, če je Hilda res vzela 120mio kredita in če to res znese 150.000 na enoto? Potem me zanima, kako je Hilda lahko dobila kredit za nekaj kaj v tistem času še ni obstajalo? Potem me zanima, kako je lahko dobila kredit za nekaj, kar se je že v štartu vedelo da bo imelo pogubno proizvodno ceno ( v to je všteto vse, kar je Hilda vtaknila v žep, poravnavo starih kreditov, itd)-
Ker tudi jaz bi si vzel tak kredit, rekel bi da bi zastavil nepremičnine ki jih še nisem zgradil, z tem denarjem pa fiiiiiiuuuuu nekam na Kajmanske otoke, in me noben več ne vidi v tej gnili državi. Ne vem če to tako lahko gre. Skoraj sem prepričan da ima Hilda še nekaj drugega na podlagi česa so ji odobrili kredit.
Nazadnje urejeno:
Ja če si firma ki imaš 5000 zaposlenih in delaš na 15 velikih projektih, redno plačuješ vse obveznosti ti bo banka dala brez problema kredit.
Tudi sam lahko probaš, odpri SP, pol leta delaj iz nečesa "dobiček" .. glede na to ti bo banka BP odobrila nek mali kredit. Investiraj kredit v nek projekt, odplačaj kredit in pojdi znova na banko po novega za še večji projekt ... (itd. itd.) .. na koncu lahko vzameš tudi 150 miljard EUR kredita če si pač "zaupanja vreden komitent"!
nakako tako to izgleda
Posojila v švicarjih
Koliko stane refi nanciranje posojila v frankih?
Kot smo poročali v članku z naslovom Refinanciranje posojil v švicarskih frankih je drago ), je bila lani več kot četrtina stanovanjskih posojil odobrena v frankih. Ob zadnjem padcu evra v razmerju do franka (letos je izgubil skoraj štiri odstotke) številni posojilojemalci obžalujejo takšno odločitev. Tisti, ki se bojijo, da bo tečaj evra še drsel v primerjavi s frankom, imajo možnost za refinanciranje posojil v tuji valuti, vendar to prinaša dodatne stroške. Posojilojemalec posojilo lahko zamenja le tako, da staro poplača.
Strošek se pri bankah razlikuje in je v razponu med 90 in 130 evri, stroški odobritve novega posojila se gibljejo med 150 in 200 evri, upoštevati pa je treba tudi stroške zavarovanja: za 30 tisoč evrov posojila, zavarovanega pri zavarovalnici, to znese 650 evrov. Bodite torej pripravljeni, da vas bo refinanciranje stalo vsaj tisoč evrov, verjetno pa se boste morali sprijazniti tudi z višjimi pribitki na referenčno obrestno mero.
Posojila v švicarjih
Koliko stane refi nanciranje posojila v frankih?
Kot smo poročali v članku z naslovom Refinanciranje posojil v švicarskih frankih je drago ), je bila lani več kot četrtina stanovanjskih posojil odobrena v frankih. Ob zadnjem padcu evra v razmerju do franka (letos je izgubil skoraj štiri odstotke) številni posojilojemalci obžalujejo takšno odločitev. Tisti, ki se bojijo, da bo tečaj evra še drsel v primerjavi s frankom, imajo možnost za refinanciranje posojil v tuji valuti, vendar to prinaša dodatne stroške. Posojilojemalec posojilo lahko zamenja le tako, da staro poplača.
Strošek se pri bankah razlikuje in je v razponu med 90 in 130 evri, stroški odobritve novega posojila se gibljejo med 150 in 200 evri, upoštevati pa je treba tudi stroške zavarovanja: za 30 tisoč evrov posojila, zavarovanega pri zavarovalnici, to znese 650 evrov. Bodite torej pripravljeni, da vas bo refinanciranje stalo vsaj tisoč evrov, verjetno pa se boste morali sprijazniti tudi z višjimi pribitki na referenčno obrestno mero.
Pa še nekaj samo za steina: c/p iz Financ:
Kako kakovostni so gradbinci, ki jim davkoplačevalci jamčimo za posojila? Rezultati naše analize jim ne kažejo nič dobrega
Med gradbenimi podjetji, ki so v drugi polovici minulega leta prejela posojila z jamstvom države, je več takih, ki so danes na robu stečaja. Mar je bil to namen sheme?
Finance smo, kot smo pisali že včeraj, po več mesecih od finančnega ministrstva le dočakale prve podatke o tem, kdo je do 31. decembra lani prejel posojila iz jamstvene sheme. Torej iz ukrepa, s katerim je država od sredine 2009 poskušala odpraviti posojilni krč in prek delnega jamstva države za posojila pospešiti posojanje denarja gospodarstvu.
Na seznamu je skupno 266 podjetij, ki so prek sheme s poslovnimi bankami podpisala skupno 345 posojilnih pogodb. Pri vsakem podjetju so razkrili delež jamstva, ki ga je za posojilo prevzela država (od 19 do 50 odstotkov), in datum sklenitve posojilne pogodbe. In čeprav za jamstva jamči država z davkoplačevalskim denarjem, nam iz državne SID banke niso želeli razkriti ključnega:
* kolikšno posojilo z delnim jamstvom države je prejelo posamezno podjetje (od 100 tisoč evrov do 70 milijonov),
* kakšna je ročnost posojil konkretnim podjetjem (od 1 do 10 let)
* in za kakšen namen so konkretna podjetja dobila posojila: ali je šlo za reprogram posojil, za financiranje obratnih sredstev ali za investicije.
Te podatke bomo poskušali pridobiti pozneje s pritožbo. Skupaj je sicer do 31. decembra lani prek sheme celo gospodarstvo dobilo 534,6 milijona evrov posojil, od tega četrtino gradbinci.
Mariborski gradbinci se majejo
Smo pa analizo nekaterih gradbenih podjetij naredili sami. Glede na razmerje zadolženosti konec leta 2008 in lastna sredstva je v največjih težavah mariborski gradbinec MTB , strah in trepet štajerskih bankirjev, ki je pred nedavnim ustavil enega večjih projektov, poslovni objekt na Svetozarevski ulici v Mariboru. Ne veliko bolje je pri mariborskih Stavbarju Gradnjah in CPM . Prvi ima že skoraj mesec dni blokiranih vseh pet računov, zadnji je ravno dobro zagnal gradnjo predora Markovec, ki ga lahko reši, lahko pa ga tudi potopi. Njegovi konkurenti namreč ocenjujejo, da s 65 milijoni evrov ne bo pokril niti svojih stroškov.
Vegrad najbolj zabredel, Gradis Celje najdlje
Tudi četrti na lestvici problematičnih gradbincev prihaja iz Maribora: skupina Konstruktor ima 120 milijonov posojil, pri čemer je, kot je razumeti bankirje, največja težava visoko vrednotenje zavarovanj. Sledi velenjski Vegrad , ki je sicer ena najbolj žgočih ran gradbeništva - zaradi svoje velikosti. Njegova posojila po neuradnih podatkih sežejo do pol milijarde evrov, ki jih bo težko odplačal, tudi če proda vso zalogo neprodanih stanovanj. Celjski Gradis v prisilni poravnavi pa naj bi bil tik pred stečajem, saj mu ni uspelo pridobiti novih poslov.
Kaj pa gospodarska rast?
Na sploh lahko ocenimo, da jamstvena shema v primeru gradbincev ne ustvarja dodane vrednosti in gospodarske rasti, ampak je namenjena preživetju prezadolženih podjetij in (začasni) rešitvi njihovih nasedlih nepremičninskih projektov. V nekoliko boljši kondiciji kot gradbinci v ožjem pomenu besede sta verjetno Salonit Anhovo in postojnski Epic , ki gradbincem dobavljata zlasti cement oziroma opaže. Salonitova proizvodnja je stala od božiča do začetka meseca in bo kmalu spet ustavljena. Epic, ki ima več svojih sredstev, pa muči plačilna nedisciplina v gradbeništvu.
-----
Skratka, če povzamemo. Največjim luzerjem bo država krila hrbet z našim denarjem
.
LP,
PIC
Kako kakovostni so gradbinci, ki jim davkoplačevalci jamčimo za posojila? Rezultati naše analize jim ne kažejo nič dobrega
Med gradbenimi podjetji, ki so v drugi polovici minulega leta prejela posojila z jamstvom države, je več takih, ki so danes na robu stečaja. Mar je bil to namen sheme?
Finance smo, kot smo pisali že včeraj, po več mesecih od finančnega ministrstva le dočakale prve podatke o tem, kdo je do 31. decembra lani prejel posojila iz jamstvene sheme. Torej iz ukrepa, s katerim je država od sredine 2009 poskušala odpraviti posojilni krč in prek delnega jamstva države za posojila pospešiti posojanje denarja gospodarstvu.
Na seznamu je skupno 266 podjetij, ki so prek sheme s poslovnimi bankami podpisala skupno 345 posojilnih pogodb. Pri vsakem podjetju so razkrili delež jamstva, ki ga je za posojilo prevzela država (od 19 do 50 odstotkov), in datum sklenitve posojilne pogodbe. In čeprav za jamstva jamči država z davkoplačevalskim denarjem, nam iz državne SID banke niso želeli razkriti ključnega:
* kolikšno posojilo z delnim jamstvom države je prejelo posamezno podjetje (od 100 tisoč evrov do 70 milijonov),
* kakšna je ročnost posojil konkretnim podjetjem (od 1 do 10 let)
* in za kakšen namen so konkretna podjetja dobila posojila: ali je šlo za reprogram posojil, za financiranje obratnih sredstev ali za investicije.
Te podatke bomo poskušali pridobiti pozneje s pritožbo. Skupaj je sicer do 31. decembra lani prek sheme celo gospodarstvo dobilo 534,6 milijona evrov posojil, od tega četrtino gradbinci.
Mariborski gradbinci se majejo
Smo pa analizo nekaterih gradbenih podjetij naredili sami. Glede na razmerje zadolženosti konec leta 2008 in lastna sredstva je v največjih težavah mariborski gradbinec MTB , strah in trepet štajerskih bankirjev, ki je pred nedavnim ustavil enega večjih projektov, poslovni objekt na Svetozarevski ulici v Mariboru. Ne veliko bolje je pri mariborskih Stavbarju Gradnjah in CPM . Prvi ima že skoraj mesec dni blokiranih vseh pet računov, zadnji je ravno dobro zagnal gradnjo predora Markovec, ki ga lahko reši, lahko pa ga tudi potopi. Njegovi konkurenti namreč ocenjujejo, da s 65 milijoni evrov ne bo pokril niti svojih stroškov.
Vegrad najbolj zabredel, Gradis Celje najdlje
Tudi četrti na lestvici problematičnih gradbincev prihaja iz Maribora: skupina Konstruktor ima 120 milijonov posojil, pri čemer je, kot je razumeti bankirje, največja težava visoko vrednotenje zavarovanj. Sledi velenjski Vegrad , ki je sicer ena najbolj žgočih ran gradbeništva - zaradi svoje velikosti. Njegova posojila po neuradnih podatkih sežejo do pol milijarde evrov, ki jih bo težko odplačal, tudi če proda vso zalogo neprodanih stanovanj. Celjski Gradis v prisilni poravnavi pa naj bi bil tik pred stečajem, saj mu ni uspelo pridobiti novih poslov.
Kaj pa gospodarska rast?
Na sploh lahko ocenimo, da jamstvena shema v primeru gradbincev ne ustvarja dodane vrednosti in gospodarske rasti, ampak je namenjena preživetju prezadolženih podjetij in (začasni) rešitvi njihovih nasedlih nepremičninskih projektov. V nekoliko boljši kondiciji kot gradbinci v ožjem pomenu besede sta verjetno Salonit Anhovo in postojnski Epic , ki gradbincem dobavljata zlasti cement oziroma opaže. Salonitova proizvodnja je stala od božiča do začetka meseca in bo kmalu spet ustavljena. Epic, ki ima več svojih sredstev, pa muči plačilna nedisciplina v gradbeništvu.
-----
Skratka, če povzamemo. Največjim luzerjem bo država krila hrbet z našim denarjem
LP,
PIC
Nazadnje urejeno:
Sicer čisto vsak laik lahko ugotovi zakaj ogromni denarji za kredite (ravno) v gradbeništvu (sploh za stanovanja). Vsa fora je pa na zaslužku banke ... (gradbene firme imajo pri tem najmanjši vpliv saj so samo lutke v rokah bankirjev)
a. daš veliko posojilo za gradnjo t.i. fancy dvorov, gajev itd. (zaslužiš prvič)
b. daš ogromna posojia kupcem teh stanovanj (zaslužiš drugič)
.. zdej pa vprašanje; ali ima banka kaj od tega da je cena stanovanj čimvišja?! Jasno da ima, celo dvakrat se to pozna pri zaslužku. Grem stavit da so vsi gradbinci ki so pršli na banko po kredit zagotovili banki da se bodo stanovanja prodajala po visokih cenah, da bo lahko banka zaslužila še 1x. Če bi se delala samo socialna stanovanj pač banka nima dobička ...
a. daš veliko posojilo za gradnjo t.i. fancy dvorov, gajev itd. (zaslužiš prvič)
b. daš ogromna posojia kupcem teh stanovanj (zaslužiš drugič)
.. zdej pa vprašanje; ali ima banka kaj od tega da je cena stanovanj čimvišja?! Jasno da ima, celo dvakrat se to pozna pri zaslužku. Grem stavit da so vsi gradbinci ki so pršli na banko po kredit zagotovili banki da se bodo stanovanja prodajala po visokih cenah, da bo lahko banka zaslužila še 1x. Če bi se delala samo socialna stanovanj pač banka nima dobička ...
ksz....nekdo je pisal kako so dobili kredit za celo sosesko. To so krediti namenjeni za gradnjo in se izplačujejo (vsaj najbolj varno je) po napredku gradnje, se pravi blok se gradi, veča se zavarovanje za banko, banka izplačuje denar, odplačevanje je ponavadi kapitalno, se pravi, vzamejo ga za 3 leta,plačajo pa celotno glavnico na koncu, imajo načrt da se zgradi v enemu letu, potem prodaja, deli kupnine gredo ponavadi takoj na kredit investitorja, da lahko kupec dobi izbrisno pobotnico za svoje stanovanje. ....no in Vegradu prodaja ni več šla, kvaliteta porazna, cene visoke, folk je dojel kolk je ura, potrebno je bilo vrniti glavnice večjih kreditov in hop...kolo sreæe se okreæe. Ni prodaje, ni denarja, ne moreš vračati kredita....in to je to. Banke niso nič krive če ima podjetje zgrešene projekte, v bistvu sej je vsak od njih sam prišel na banko po kredit....to je dejstvo. Naj znižajo cene, zaslužijo 2000 eur po stanovanju pa bo vse ok, razen tega da posamezniki ne bodo bogateli...
ti bom točno povedal... puf na puf po domače....
se pravi z novim pufom in isto hipoteko, vzameš da poplačaš starega z boljšimi pogoji ali daljšo odplačilno dobo, kjer kreditojemalec ne more v takšnem znesku odplačevati anuitete..
opravičilo pa je lahko da ne more prodati tako hitro stanovanj in druge.......... fore..
se pravi z novim pufom in isto hipoteko, vzameš da poplačaš starega z boljšimi pogoji ali daljšo odplačilno dobo, kjer kreditojemalec ne more v takšnem znesku odplačevati anuitete..
opravičilo pa je lahko da ne more prodati tako hitro stanovanj in druge.......... fore..
no ja, tudi banke preučijo projekte preden odobrijo posojilo ter če se očitno vidi, da gre za zgrešeno miselnost (v tem primeru prenapihnjene cene) je del krivde tudi na bankah...
Banke v zdravi ekonomiji živijo od kreditiranja gospodarstva. Pri nas se je kreditiralo tajkune, prevzeme in pozidavo brez potrebe. Denarja za kreditiranje gospodarstva pa ni. Propadajo firme, propadajo banke. Narašča brezposelnost, povečuje se število kreditojemalcev, ki ne zmorejo več odplačevati kreditov. Povečuje se revščina, narašča število pripadnikov ekstremnih ideologij. Rodi se Hitler.
Politika, jebeni tajkuni in "super uradniki" se sploh ne zavedajo, da smo vedno bolj v dreku. Če se ne bo začelo pucati gnilih firm in preluftati glupe bančnike, da se dvigne gospodarstvo (ki polni državno blagajno), bo folku počil ventil. Kaj nam pomaga sociala, ko pa ni več veliko zdravih firm, ki bi polnile proračun???
Politika, jebeni tajkuni in "super uradniki" se sploh ne zavedajo, da smo vedno bolj v dreku. Če se ne bo začelo pucati gnilih firm in preluftati glupe bančnike, da se dvigne gospodarstvo (ki polni državno blagajno), bo folku počil ventil. Kaj nam pomaga sociala, ko pa ni več veliko zdravih firm, ki bi polnile proračun???
Podobne teme
