Sramotna zgodba o slovenski dobrodelnosti v Šrilanki
Eden redkih konstruktivnih komentarjev pod člankom:
Sicer pa, doma nimamo pomoči potrebnih, je treba iskati po svetu?
Citat:
Zelo na kratko povedano je zgodba potekala tako. Leta 2005 je bil na pobudo takratnega predsednika Janeza Drnovška dogovorjen projekt obnove od cunamija porušene osnovne šole v najrevnejšem predelu šrilanške prestolnice Kolombo. Finančno so sodelovali RKS, Karitas, Unicef Slovenije in ministrstvo za zunanje zadeve z donacijami v skupni vrednosti 330 tisoč evrov, ves denar se je zbral na splošnem računu RKS. Po besedah Kovača, ki je bil imenovan za odgovornega vodjo projektantov in celotnega projekta, je prvi velik problem nastal še pred podpisom pogodbe o projektu, ko je ob ogledu poškodb – to je bilo pozneje potrjeno z mnenji slovenskih izvedencev –, posumil, da starih šolskih poslopij ni mogoče obnoviti. To je ceno projekta podvojilo, a je na pomoč priskočil finski Rdeči križ, ki je prispeval 350.000 evrov. Tako so bila do leta 2007 zbrana sredstva za ves projekt. Najprej so zgradili sanitarije, nato še 21 učilnic. Julija 2008 pa se je gradnja ustavila, ker RKS ni hotel plačati projektantov, čeprav mu je finski Rdeči križ za ta namen aprila 2008 – po besedah Kovača – nakazal 56.000 evrov. RKS je projektante izplačal šele februarja 2009. Do tedaj se je cena nedokončanih del projekta zaradi valutne razlike in višje cene gradbenega materiala podvojila. Kovaču je z veliko diplomatske spretnosti uspelo, da je izvajalca pregovoril, da ostane pri prvotni ceni, a zaradi prejšnjih pogostih zamud RKS pri izplačilih je šrilanški izvajalec terjal garancijo, da mu bo denar izplačan po koncu del. Toda RKS kljub obljubam garancije ni dal in dela so stala še naprej.
Citat:
Lani spomladi je RKS Kovača brez obrazložitve obvestil, da z njim prekinjajo pogodbo. Po njegovem povsem neutemeljeno odpoved je pisno zavrnil, a odgovora ni dobil. Kovač tudi ni dobil odgovora, ko je od RKS zahteval, naj njegovo neplačano triinpolletno delo in neplačane potne stroške uradno prizna kot donacijo, kar je po veljavnem strokovnem ceniku vredno 80.000 evrov. Z RKS so odgovorili šele, ko jih je Kovač obvestil, da je njegov sin pripravljen za projekt prispevati 20.000 evrov svojega denarja – takrat so mu zagrozili s sodiščem, če se bo vmešaval v projekt.
Eden redkih konstruktivnih komentarjev pod člankom:
Citat:
Humanitarne organizacije pa imajo ročice vedno obrnjene proti žepom zaposlenih in prisklednikov in kar ne zajamejo, dobijo siromaki.
Dokaz so enormni stroški za njihovo delovanje in neracionalna poraba resursov. Ampak tako je po vsem svetu, izjem ni. Imajo pa dober marketing in PR in dokler bomo plačevali neke brezvezne znamke za RK, toliko časa ne verjamem, da se bo kaj spremenilo.
Naj raje v davke vgradijo znižanje davkov za mecenstvo in direktno pomoč potrebnim, pa bo hitro red in reveži bodo dobili več, ne pa drobtinice.
Na kolzlanje pa mi gredo tudi razni dobrodelni plesi "elitnih" združenj, ki porabijo za tisti večer tudi po 150.00,00 EUR na koncu pa z velikim pompom dajo neki študentki 8.000,00 EUR štipendije iz zbranih donacij ali pa bolnici ogromen ček za 5.000,00 EUR, seveda le, če bolnica zbobna skupaj vse medije, da o tem poročajo.
Le zakaj so mesta funkcionarjev v RK tako privlačna?
Sicer pa, doma nimamo pomoči potrebnih, je treba iskati po svetu?