Nimaš čisto prav - mešaš prodajo in storitveno dejavnost.
Zavarovanje je "prodaja produktov" - in to lahko postaviš v primerjavo s prodajo "obleke".
Imaš prodajalno, kjer je "zadaj" krojač in šivilja (zavarovalniški agent) (A), imaš "specializirano" trgovino, kjer vedo kaj prodajajo (zavarovalniški "posredniki") (B), in "konfekcijo", kjer cunje visijo na obešalnikih ali ležijo na policah, trgovca pa srečaš samo blagajni (prodaja zavarovanja "Tuš", "banka") (C).
In na stranki je (tebi) je, da se odločiš kje si boš cunje (obleko / smoking) kupil in koliko boš plačal. Pri A ti bodo povedali ali ti dobro stoji in po potrebi obleko tudi popravili, pri B ti bodo povedali ali ti pristoji in ti ponudili tudi drugo, cenejšo (se pravi v "svojo" škodo), če tintisto kar si navlekel nase enostavno ne "paše". Pri C ti bodo pa izstavili račun za tisto kar si prinesel - ali ti je prav ali ne boš pa videl doma - menjava pa odvisna od "dobre volje", ko pride do pizdarije.
Se pravi je odločitev, za kaj se boš odločil, v prvi vrsti na tebi. Težava nastopi, ko poskuša A s ceno konkurirati C in to na račun tega, da ti "svilo" menja s "najlonom" in ti tega "ne pove". Smiselno enako velja za B proti C.