Pritožba na sodbo ni možna, WTF??

lost1

mnz
19. jul 2007
8.456
146
63
Res da sem že malce vn kar se tiče pritožb, me pa zato zanima kako je to možno.

Policija izreče kazen za katero je predpisana globa + pike , stranka se s to ugotovitvijo ne strinja in poda ugovor,poleg se priloži tudi video dokaz da to ni bilo tako kot je policaj opisal.
Nato pa po enem letu in pol, dobis odgovor da se pritozba zavrne kot neutemeljena,ker avto na posnetku je druge barve,kot pa v prometnem dovoljenju. Razlika v barvi je pa seveda zato ker ponevi je avto srebrn, ponoči pa zaradi kontrasta svetlobe, nastavitev kamere, obcestnih svetilk in ostalih faktorjev, zgleda rumenkaste barve oziroma drugačne, ampak se točno vidi da je to ta avto ( reg. se ne vidi, drugače nebi bilo problema).

Kaj sedaj? PRAVI POUK: Pritožba ni možna , izdajatelj sodbe je Okrajno sodišče v Ljubljani. Kako do pritožbe in pa zaslišanja vsaj strankine strani, če ne raje še kar obeh strani?


Tole je sicer eden izmed nasvetov,ki je bil dobljen od neke osebe:
Lahko bi sicer vložil sutavno pritožbo in oceno za pobudo ustavnosti 2. odstavka 66. člena Zakona o prekrških, ki omejuje pravico do pritožbe, a ne vem če ima smisel. Sicer bi bil rok za pritožbo 8 dni. Rok za ustavno pritožbo je 60 dni.
 

lost1

mnz
19. jul 2007
8.456
146
63
Verjetno se motim ampak, lahko po tem sklepam da bi morala stranka vseeno imeti pravico do zaslišanja oziroma neke pritožbe?

Pravica do pritožbe

66. člen

(1) Zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, je dovoljena pritožba iz vseh razlogov po 154. členu tega zakona.


(2) Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje lahko osebe iz prvega odstavka 59. člena tega zakona vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena) ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov.

(3) Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku, lahko iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v naslednjih primerih:

– če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa;

– če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku.

(4) Prekrškovni organ vloži pritožbo skupaj s spisom pri sodišču, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo. Sodišče po preizkusu pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe pošlje izvod pritožbe storilcu, ki sme nato v osmih dneh po prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. Pritožbo in odgovor z vsemi spisi predloži sodišče višjemu sodišču.

(5) V postopku s pritožbo iz prejšnjega odstavka in morebitnem novem sojenju, se odločitev ne sme spremeniti v škodo kršitelja v primerjavi z odločbo o prekršku, zoper katero je bila vložena zahteva za sodno varstvo, o kateri je odločalo sodišče prve stopnje.

(6) Pritožba se obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku.

(7) Osebe iz drugega odstavka tega člena vložijo pritožbo pri prekrškovnem organu, ki je izdal odločbo, zoper katero je bila vložena zahteva za sodno varstvo. Prekrškovni organ pritožbo pošlje skupaj s spisom sodišču, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo.

(8) Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo, s sklepom, ki ga vroči tudi vlagateljem iz drugega in četrtega odstavka tega člena.



Razlogi za pritožbo 154. člen Sodba o prekršku se sme izpodbijati: 1. zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku; 2. zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek; 3. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 4. zaradi odločitve o sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških postopka o prekršku in o premoženjskopravnem zahtevku.

Pa še tole

Bistvena kršitev določb postopka 155. člen (1) Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je podana: 1. če je v postopku sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti izločena (84. člen) ali je s pravnomočno odločbo bila izločena (87. člen); 2. če je obdolžilni predlog podal nekdo, ki ne more biti predlagatelj; 3. če obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan pred izdajo sodbe o prekršku, razen v primerih iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129.a člena tega zakona; 4. če je bil obdolženec ali njegov zagovornik kljub svoji zahtevi na ustni obravnavi ali med izvajanjem drugih dejanj v postopku o prekršku prikrajšan za pravico uporabe svojega jezika oziroma jezika, ki ga razume in za pravice, da v svojem jeziku oziroma jeziku, ki ga razume spremlja potek ustne obravnave oziroma postopka; 5. če je bil zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, prekoračen; 6. če se sodba o prekršku opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne more opirati; 7. če je bila s sodbo o prekršku prekršena določba dvanajstega odstavka 129.a člena ali dvanajstega odstavka 163. člena tega zakona; 8. če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. (2) Bistvena kršitev določb postopka o prekršku je podana tudi, če sodišče med postopkom ali ob izdaji sodbe ni uporabilo ali je nepravilno uporabilo kakšno drugo določbo tega zakona, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost sodbe.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Napačen odstavek si odebelil v 66. členu, tale je pravi.

---
(2) Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje lahko osebe iz prvega odstavka 59. člena tega zakona vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena) ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov.
---

Verjetno se ne moreš pritožiti zaradi tega, ker si fasal najnižjo kazen... Tako da nimaš prav. Brezveze, da citiraš primere, ki predstavljajo absolutne bistvene kršitve postopka, ker pritožba ni možna, ker niso izpolnjeni pogoji zanjo.

Sem že videl takšno zadevo, tako pač je, tak je zakon, ki pa tudi ni v nasprotju z Ustavo, kakor je lepo napisal Apolo (link do odločbe, vse razloženo).

Če bi pa fasal višjo kazen od najnižje oziroma preko 400 EUR pa bi imel pritožbo in vse razloge.

Na banko plačat.
 
I

Izbrisan uporabnik #488

Oziroma da ti po domače povem.

Ko si vložil zahtevo za sodno varstvo, se je ta štela kot pritožba, ker si tam lahko navajal vse pritožbene razloge zoper odločbo prekrškovnega organa. Skratka imel is pravno sredstvo.

Odločitev sodišče se tako v tem primeru šteje že kot druga stopnja...
 

lost1

mnz
19. jul 2007
8.456
146
63
Kazen je 460€, polna cena.

Torej če prav razumem, tudi če se pritozis, nimas neke pravice do "fer" zagovora, obrazlozitve etc... oz po domače, v vsakem primeru te ne jebejo 5%
crazy1.gif


Zanimiv sistem imamo, ni kej. Pričakoval bi, da se lahko pritožiš na kakšno drugo inštanco,pa očitno temu ni tako, saj logično bi bilo, da če že nekoga obtožijo nekaj in se ta ne strinja, da ga vsaj povabijo in ocenijo situacijo.

Da ne omenim kako površno je bila narejena ta sodba, par zadev je spornih, kam se pa to obrniti, ker sodba je resnično krivično narejena.