Temperaturo 400 plus potrebuješ, da surovo nafto "upliniš" - in potem v refrakcijskem pač ločiš različne frakcije pri različnih temeraturah utekončinjenja. Tako ne moreš reči, da za dizel "porabiš" več. Razliko v strošku pridobivanja lahko določiš le potem koliko utežnih (ali volumenskih) delež posamezne frakcije dobiš iz npr. 1 tone surove nafte.
V začetku je bil namen pridobiti bencine in asfalte - dizel je bil nusprodukt in skoraj odpadek - posledično je bil "poceni". Šele kasneje je potem bilo izumljeno crackanje - kjer se "daljši" ogljikovodiki razbijejo v "krajše"in tako v lažje frakcije. Tako je v bistvu pridobivanje bencinov (lažjih frakcij) dražje.
Trošarine so pa spet druga zgodba.