Prenova trate
- Ustvarjalec teme DIY
- Začetni datum
tako je, najlažje je preko dreka vrečt svežo rušo, ki pa bo čez čas isti drek
če rabi kdo na štajerskem se prijatelj ukvarja z urejanjem okolja pa naredi tudi analizo prsti
http://www.pojocatravica.si/
če rabi kdo na štajerskem se prijatelj ukvarja z urejanjem okolja pa naredi tudi analizo prsti
http://www.pojocatravica.si/
če si mene komentiral.
Lahko bi prebral od začetka do konca. Tip sploh ni povedal točno kaj hoče. Maha rešit pa lepo travo.
Trava je pa ena od najbolj občutljivih rastlin. In če hočeš imet samo travo, bo že vrtnar imel dovolj dela. (pa tud če prjatlu reklamo delaš)
Za nekatere je že lepo, da se maha rešijo. (in tudi je lepše, če že koprive ne rastejo.)
Lahko bi prebral od začetka do konca. Tip sploh ni povedal točno kaj hoče. Maha rešit pa lepo travo.
Trava je pa ena od najbolj občutljivih rastlin. In če hočeš imet samo travo, bo že vrtnar imel dovolj dela. (pa tud če prjatlu reklamo delaš)
Za nekatere je že lepo, da se maha rešijo. (in tudi je lepše, če že koprive ne rastejo.)
sej se ne razburjam. Sem pa že skoraj doktoriral z tem mahom, ampak glede na to da ima pr men idealne pogoje na enem delu za rast.... mi ne ostane drugega, kot da šibam pred zimo za apnom...pomlad pa grablje
Če bi pa kdo imel kakšno drugi dolgoročni predlog, ga pa z veseljem sprobam.
Če bi pa kdo imel kakšno drugi dolgoročni predlog, ga pa z veseljem sprobam.
me skrbi da bi vse delal lepo in prav in zapravil veliko časa za trato, nakoncu pa bo sama zemlja kriva, vse zorat in novo zemlo dat, na novo posejat itd. se mi pa ne da oz. ni financ. bom prezračil, posul zemlo( oz kremenčev pesek, nevem kaj je bolje?), pregrabil, dosejal travno seme, pognojil, pregrabil, zalil
Nazadnje urejeno:
Kakšna je podlaga? Rekel si da so tla zbita. To pomeni, da trava ne diha in da voda nima kam it. Prvo kar bi moral naredit je da poskušaš tla razrahljat. Če gre za hudo ilovico ali glinasta tla potem itak ne moreš naredit kaj veliko (zato sprašujem kakšna so tla). Podrahljavanje tal bo dobrodejno v vsakem primeru. Zračenje ruše ne škodi, ampak v tvojem primeru niti približno ne bo dovolj.
Če ti ne znese zamenjat zgornje pol metra zemlje, potem bi znalo pomagat nasipanje "dobre" zemlje. Ampak to pomeni vsaj 20 cm nove zemlje. Drugače boš samo smetil in metal stran denar in predvsem čas. Če ti to znese, potem poskrbi za drenažo. Pod novo nasutje zemlje daj par cm grobega peska oz. proda. Čez zemljo, poravnaš, zaseješ in čuvaš pred pleveli. Spomladanska setev je jeba zaradi plevelov, ampak to se da obvladat.
Najslabša možnost je,da posmetiš z nekaj zemlje (ali pa finega peska) in na novo poseješ. Jaz bi še prej ponucal totalca (ta poskrbi tudi za mah). To ti bo "rešilo" problem samo za letos. Je pa definitivno najcenejša možnost.
in ja, problem imaš v tleh.
Aja, v vsakem primeru prilagajaj izbor semena mikro lokaciji, ki jo imaš (sonce/senca, vlaga/suho, ...) za (skoraj) vsak primer imaš na razpolago mešanice vrst in sort...
Če ti ne znese zamenjat zgornje pol metra zemlje, potem bi znalo pomagat nasipanje "dobre" zemlje. Ampak to pomeni vsaj 20 cm nove zemlje. Drugače boš samo smetil in metal stran denar in predvsem čas. Če ti to znese, potem poskrbi za drenažo. Pod novo nasutje zemlje daj par cm grobega peska oz. proda. Čez zemljo, poravnaš, zaseješ in čuvaš pred pleveli. Spomladanska setev je jeba zaradi plevelov, ampak to se da obvladat.
Najslabša možnost je,da posmetiš z nekaj zemlje (ali pa finega peska) in na novo poseješ. Jaz bi še prej ponucal totalca (ta poskrbi tudi za mah). To ti bo "rešilo" problem samo za letos. Je pa definitivno najcenejša možnost.
in ja, problem imaš v tleh.
Aja, v vsakem primeru prilagajaj izbor semena mikro lokaciji, ki jo imaš (sonce/senca, vlaga/suho, ...) za (skoraj) vsak primer imaš na razpolago mešanice vrst in sort...
TOREJ, je to vredu postopek
-z grabljami se pograbi vso odmrlo travo, pesek, listje....
-se prezrači in razrahlja trato(AL-KO COMBI CARE 38 E COMFORT, ima vzmeti za odstranjevanje mahu in odmrle trave, in pa nože za rahljanje trave)
-se jo še prezrači z "core aerator" ročnim orodjem(če se ga bo dobilo), ki naredi luknje v zemljo
-se pognoji z gnojilom Rasen Floranid(nekje sem prebral, da je odlično za trate)
-doseje čez vso trato z Optimax 234 travnimi semeni. Za ta semena nevem če bo čisto dobro, ker imam travo na sončni-polsonči legi in nekje na popolnoma nesonči legi, tukaj bo treba še izbrat neko drugo seme.
-se razgrabi
-zdej nevem ali je treba pokrit vse s kopreno, da nebi ptiči vsa semena požrli, ptic je ogromno okoli.
- za zalivanje pa nevem kako?
in pa, ali je vseeno če grem čez ves mah čez z odstranjevalcem mahu in potem posujem gnojilo in seme na golo zemljo. Ali pa je treba posut mah z apnom jeseni da se ga ubije?
-z grabljami se pograbi vso odmrlo travo, pesek, listje....
-se prezrači in razrahlja trato(AL-KO COMBI CARE 38 E COMFORT, ima vzmeti za odstranjevanje mahu in odmrle trave, in pa nože za rahljanje trave)
-se jo še prezrači z "core aerator" ročnim orodjem(če se ga bo dobilo), ki naredi luknje v zemljo
-se pognoji z gnojilom Rasen Floranid(nekje sem prebral, da je odlično za trate)
-doseje čez vso trato z Optimax 234 travnimi semeni. Za ta semena nevem če bo čisto dobro, ker imam travo na sončni-polsonči legi in nekje na popolnoma nesonči legi, tukaj bo treba še izbrat neko drugo seme.
-se razgrabi
-zdej nevem ali je treba pokrit vse s kopreno, da nebi ptiči vsa semena požrli, ptic je ogromno okoli.
- za zalivanje pa nevem kako?
in pa, ali je vseeno če grem čez ves mah čez z odstranjevalcem mahu in potem posujem gnojilo in seme na golo zemljo. Ali pa je treba posut mah z apnom jeseni da se ga ubije?
Vidim, da se te noče noben usmilit.
Kaže da boš moral bit zadovoljen z menoj, nema ti druge
Torej takole po alinejah (kot si pisal ti):
- super
- še boljš
- vredu, čeprav mi ni najbolj jasen cilj te operacije. trato imaš itak razredčeno (mah), dreniral jo s tem ne boš, ker je globina lukenj preplitva ... jaz bi se tej stopnji ognil, ker ne vidim pravega pomena, ampak lahko se motim in naredi, če se boš potem bolje počutil ...
- nimam ugovorov
- glede izbire semena bo treba govorit z nekom, ki se spozna na sorte. ampak v tem primeru se primi za denarnico ... jaz na tvojem mestu ne bi kompliciral, ker tole česar si se lotil bo "držalo" samo za letos, v najboljšem primeru še naslednje leto, potem pa boš ponavljal vajo (če sem te prav razumel in podlaga ni najbolj ustrezna)
- odlično
- koprena je bolj namenjena zaščiti kalečih semen, torej kalčkov in zares mladih bilk ki pogledajo iz zemlje. te imajo ptiči raje kot samo seme. plus je v prihajajočih dneh še napovedanih nekaj hudo mrzlih dni, tako da ja, koprena dobra. jo boš pa moral pravi čas odstranit ...
- mislim, da letošnjo pomlad ne bo težav z zalivanjem. če pa že pa spremljaj stanje zgornje plasti zemlje. ne sme se zaskorjit. količinsko pa od oka za en normalen dežek, torej par litrov na kvadrat.
Za odstranjevanje maha imaš na razpolago sredstva (kemikalije), nekatera so združena z gnojilom (prvi zadetek na najdi.si, priporočam posvet v trgovini kjer boš kupil seme). Karkoli bdrugega boš počel z mahom, bo efekt bolj bogi. Apno zdajle itak odpade, pa tudi jeseni si ne predstavljam, da bi pred bajto celo zimo gledal bele fleke po zelenici .... Ampak vsakemu svoje ....
Glede zastiranja semen; to je dobrodošlo, ni pa nujno. Seme čisto lepo vzkali tudi če leži na zemlji. Bo pa preživetje kalčkov malo manjše, če ne bodo pokriti vsaj malo.
Aja, ko boš gledal za semenom, razmisli o piliranem semenu. To je posebej namenjeno dosejavanju, tudi zaradi cene. Ampak kalivost in kvaliteta bili je pa boljša kot pri običajnem semenu (plus zastiranje ni več potrebno, je pa priporočljivo) ...
Merda. Berem tole in me ima, da bi kar asfalterja poklical.
Tudi sam imam enak problem. Imam cca. 10x10m2 velik del zelenice na katerem mi po deževju zastaja voda, ki se tja steka iz cele zelenice (teren je malo kotanjast). Podlaga je ilovica. Dobre zemlje je na tem mogoče 10cm (verjetno še manj). Na vsakih par metrov sem nameraval skopati nekaj drenažnih jarkov in noter položiti drenažno cev premera recimo 5cm, zasuti s peskom in povrh z zemljo ter vse skupaj speljati v zbiralno cev do najbližjega odtoka. Da bi na to navozil še 20cm dobre zemlje ni variante, verjetno bi šlo nekje do 10cm. Poglabljanje odpade, ker je bagerist že prejšnjič ob ravnanju terena skoraj obupal (kakšen D9 pa ne pride na parcelo
).
Bi bilo dolgoročno smiselno, če bi uredil drenažo, postrgal zgornji sloj in presejal staro zemljo ter pripravil toliko nove zemlje in peska, da bi bila debelina sloja dobre zelje 20cm? Zasledil sem še tole, kar sem prilepil spodaj. Je omenjeno razmerje po tvojem mnenju pravo oz. smiselno (recimo 60% peska in 40% zemlje)?
Še to - ne pričakujem, da bom imel neko brezhibno zelenico, ker so naokrog itak travniki in me raznolikost ne moti. Rad bi pač neko normalno gosto travnato površino.
Tudi sam imam enak problem. Imam cca. 10x10m2 velik del zelenice na katerem mi po deževju zastaja voda, ki se tja steka iz cele zelenice (teren je malo kotanjast). Podlaga je ilovica. Dobre zemlje je na tem mogoče 10cm (verjetno še manj). Na vsakih par metrov sem nameraval skopati nekaj drenažnih jarkov in noter položiti drenažno cev premera recimo 5cm, zasuti s peskom in povrh z zemljo ter vse skupaj speljati v zbiralno cev do najbližjega odtoka. Da bi na to navozil še 20cm dobre zemlje ni variante, verjetno bi šlo nekje do 10cm. Poglabljanje odpade, ker je bagerist že prejšnjič ob ravnanju terena skoraj obupal (kakšen D9 pa ne pride na parcelo
Bi bilo dolgoročno smiselno, če bi uredil drenažo, postrgal zgornji sloj in presejal staro zemljo ter pripravil toliko nove zemlje in peska, da bi bila debelina sloja dobre zelje 20cm? Zasledil sem še tole, kar sem prilepil spodaj. Je omenjeno razmerje po tvojem mnenju pravo oz. smiselno (recimo 60% peska in 40% zemlje)?
Še to - ne pričakujem, da bom imel neko brezhibno zelenico, ker so naokrog itak travniki in me raznolikost ne moti. Rad bi pač neko normalno gosto travnato površino.
To o 20 cm sem sem pisal zato, ker je to globina, ki (po občutku) zagotovi dovolj substrata za neovirano rast ruše. Ruša ima praviloma tam 90 % vseh korenin v prvih petih centimetrih, samo malenkost ostanka (recimo 1 %) pa gre globlje od desetih cm, pa še to samo zaradi vode. ne me zdaj držat za cifre, ker so odvisne od miljavžent pogojev. Poanta je, da če si lahko privoščiš 10 cm nasutja je to super. Pod pogojem, da višek vode sproti spraviš proč. Tvoj načrt bi znal delovat, je pa to odvisno od dejanske kofiguracije terena. Ampak po tem kar si zapisal bi šlo. Ne vem kaj misliš s par metri med drenažami, ampak jaz (po občutku) jih ne bi dal narazen za več kot dva metra, če se da na meter. In seveda ne smejo bit pregloboko, tam do ene pol metra. Preplitvo pa spet ne. In upam da se samo po sebi razume da mora it (najmanj) ena cev skozi najnižjo točko depresije.
Jaz se na tvojem mestu ne bi ukvarjal s strganjem zgornjega sloja in vračanjem nazaj, sploh če lahko poskrbiš za 10 cm novega nasutja.
Tista mešanica iz tvojega cittat je videti v redu, ampak moraš vedeti, da je to v bistvu posteljica za seme in kalečo rastlino (torej kvečjemu par cm). To ni substrat za rušo, vsaj jaz ga ne bi uporabljal za to. Ali pa se pripravi na dnevno zalivanje trate. Ker substrat v katerem ruša dejansko raste mora vseeno imeti neko kapaciteto za zadrževanje vode, seveda pa ne preveč.
Pa obvezno upoštevaj nasutje filtra nad drenažno cevjo (kot imaš opisano v citatu).
Ampak, če bi hotel trajno in zadovoljivo rešit problem zastajanja vode pa pa (najbrž že dosedaj) poznaš pot; odstranitev zgornejga pol metra, polaganje drenaže, delno zasutje z dobro zemljo, polaganje namakalnega sistema) dokončno zasutje, setev, posteljica za seme itd. (tukaj je prostora za finese in preseravanje kolikor ti denarnica nese, pa še dlje ...)
Jaz se na tvojem mestu ne bi ukvarjal s strganjem zgornjega sloja in vračanjem nazaj, sploh če lahko poskrbiš za 10 cm novega nasutja.
Tista mešanica iz tvojega cittat je videti v redu, ampak moraš vedeti, da je to v bistvu posteljica za seme in kalečo rastlino (torej kvečjemu par cm). To ni substrat za rušo, vsaj jaz ga ne bi uporabljal za to. Ali pa se pripravi na dnevno zalivanje trate. Ker substrat v katerem ruša dejansko raste mora vseeno imeti neko kapaciteto za zadrževanje vode, seveda pa ne preveč.
Pa obvezno upoštevaj nasutje filtra nad drenažno cevjo (kot imaš opisano v citatu).
Ampak, če bi hotel trajno in zadovoljivo rešit problem zastajanja vode pa pa (najbrž že dosedaj) poznaš pot; odstranitev zgornejga pol metra, polaganje drenaže, delno zasutje z dobro zemljo, polaganje namakalnega sistema) dokončno zasutje, setev, posteljica za seme itd. (tukaj je prostora za finese in preseravanje kolikor ti denarnica nese, pa še dlje ...)
mislim, da ti je SamSvoj dal res najbolj izčrpen odgovor. Lepa trata je odvisno od veeeliko faktorjev.
Sam se proti mahu borim tako, da vsako pomlad ''porihtam'' nekaj samo nekaj kvadratnih metrov (predvsem zaradi stroškov).
Trato prezračim s pahljačastimi in železnimi grabljami. Ostanke 'posesam'' z vrtno kosilnico, da se mah še bolj ne zaseje.
V trato na razdalji 20 x20 cm zemljo zabijem železni kol debeline 15-20 mm, približno pol metra globoko; nato v to luknjo nasujem kremenčev pesek. En centimeter pod vrhom nasujem ščepec travnega semena in nato še malo peska do vrha luknje. S tem preprečim zastajanje vode in tudi mah se manj razvija. Apna ne posipavam, ker nisem opravil analize zemlje.
Poleg maha mi težave povrzoča širokolistni trpotec, katerega pa izrezujem.
Biodinamiki ''kisle'' travnike poškropijo s čajem iz posušenih regratovih cvetov - (po inf.: Marija Thun-Setveni koledar za leto 2013 - mesec marec.); javim če bo kaj pomagalo
Proti mahu pa so uspešna tudi dušična gnojila, samo imajo en stranki učinek: vsakih pet dni dirkaš s kosilnico okrog hiše.
Lp
Sam se proti mahu borim tako, da vsako pomlad ''porihtam'' nekaj samo nekaj kvadratnih metrov (predvsem zaradi stroškov).
Trato prezračim s pahljačastimi in železnimi grabljami. Ostanke 'posesam'' z vrtno kosilnico, da se mah še bolj ne zaseje.
V trato na razdalji 20 x20 cm zemljo zabijem železni kol debeline 15-20 mm, približno pol metra globoko; nato v to luknjo nasujem kremenčev pesek. En centimeter pod vrhom nasujem ščepec travnega semena in nato še malo peska do vrha luknje. S tem preprečim zastajanje vode in tudi mah se manj razvija. Apna ne posipavam, ker nisem opravil analize zemlje.
Poleg maha mi težave povrzoča širokolistni trpotec, katerega pa izrezujem.
Biodinamiki ''kisle'' travnike poškropijo s čajem iz posušenih regratovih cvetov - (po inf.: Marija Thun-Setveni koledar za leto 2013 - mesec marec.); javim če bo kaj pomagalo
Proti mahu pa so uspešna tudi dušična gnojila, samo imajo en stranki učinek: vsakih pet dni dirkaš s kosilnico okrog hiše.
Lp
