Pogodbe ni treba delat. Samo zapišita na papir imena, priimke, naslove obeh, mogoče tudi številko osebne izkaznice ali davčno številko. Potem zapišeš, da ti kupec daje toliko in toliko are. Dogovorita se tudi za en okvirni rok, do kdaj mora kupec izkašljat še preostanek denarja, ker drugače lahko ti aro pospraviš v žep.
Nekaj več:
Ara je opredeljena kot znesek denarja ali drugih nadomestnih stvari, ki jih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroči drugi stranki v znak, da je pogodba sklenjena. Namen are je utrditi obveznost obeh pogodbenih strank, zato je pogodba sklenjena šele, ko kupec prodajalcu izroči dogovorjeno aro (razen če ni dogovorjeno drugače). Tudi če pogodba ni posebej izrecno sklenjena, se šteje, da je sklenjena, ko kupec prodajalcu izroči aro. Ko je pogodba izpolnjena, se ara vrne ali pa se všteje v kupnino.
Bistvena značilnost are pa je razvidna šele v primeru, da ena od strank pogodbe ne izpolni. Če tako na primer kupec nepremičnine v znak sklenjene pogodbe izroči prodajalcu aro (določen znesek denarja), pa potem prodajalec pogodbe ne izpolni (ne proda nepremičnine temu kupcu), sme kupec, ki je dal aro od prodajalca zahtevati ali izpolnitev pogodbe (in povrnitev morebitne škode zaradi zamude) ali vrnitev dvojne are ali vrnitev are in povrnitev nastale škode.
Če pa v istem primeru pogodbe ne izpolni kupec, ki je dal aro, potem sme prodajalec zahtevati ali izpolnitev pogodbe (in povrnitev morebitne škode) ali pa se zadovolji s tem, da aro obdrži.
Vendar pa je pri ari pomembno, da pogodbena stranka, ki je aro dala, ne more enostavno enostransko odstopiti od pogodbe (si premisliti) tako, da prepusti aro drugi pogodbeni stranki. Prav tako ne sme npr. prodajalec, ki je aro prejel odstopiti od pogodbe, tako da kupcu vrne dvojno aro. Ne, ampak ima kupec pravico zahtevati izpolnitev pogodbe oz. povrnitev škode.
V zgornjem primeru gre za ljudsko pojmovanje are (če je ara plačana, potem lahko odstopim od pogodbe, če to aro prepustim drugemu). Če pogodbeni stranki želita, da bi obveljal takšen dogovor, potem se morata o tem izrecno dogovoriti (dogovoriti se morata o tem, da imata ob plačilu are pravico odstopiti od pogodbe). V tem primeru ara velja kot odstopnina.
Predplačilo
Pravno gledano predplačilo pomeni vnaprejšnjo delno izpolnitev obveznosti. Predplačilo pa ni ara, zato zanj ne veljajo določila o vračanju in vračunavanju. Če potem, ko je dano predplačilo katerakoli od strank ne izpolni svoje obveznosti, potem ima nasprotna stranka pravico vztrajati pri izpolnitvi pogodbe ali pa pogodbo razdreti. V primeru razdora pogodbe morata obe stranka vrniti druga drugi vse, kar sta od sklenitve pa do razdora prejeli ena od druge. Stranka, ki je kriva za razdor, mora drugi stranki povrniti še morebitno škodo, ki je zaradi razdora nastala. Če je bilo dano predplačilo, se to vrača skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.