Da pokažem še moj ''zadnji'' del dopusta.
Na vrat na nos smo se odpravili še v Padovo.
Še sam točno ne vem za kaj. Ali zaradi Ikee ali Padove same.
Skratka po nekajurnem gužvanju in prerivanju med policami Ikee, smo končno prispeli do Padove.
Glede na to da pred tem ni sledila nobena priprava ogleda mesta, nobene karte….
Da ne omenjam njihove cestne signalizacije, smerokazov, črt na cesti!? Z eno besedo OBUP!!
Padova
Torej se gremo ''turista per caso'' kot bi rekli Italijani (slučajno se grem turista)
In kje začeti? Pri iskanju prostega parkirnega mesta. In seveda treba si je bilo zapomniti kje smo se parkirali. Kako?
Nič lažjega. Par fotk v slučaju izgube orientacije.
Ena od devetnajstih vrat; vhodov v mesto ''Ponte Molino''
Že na pol utrujeni od nakupovanja in šetanja po Ikei končno prispemo v stari del mesta.
Skozi ozke nasvinjane, smrdljive, zapuščene ulice smo končno na ''cilju''.
Malo bolj urejenem delu starega mesta Padove.
Ena iz med nešteto ozkih uličic
Umetnik in negovo delo po 170 dneh dela
Tipične ozke italijanske uličice, po katerih se vozi marsikaj, največ seveda skuterčki, oz njihove slavne Vespe.
Takih parkirišč je veliko
Mesto s približno 211 tisoč prebivalci. Predvidevam, da je kar velik procent tujcev. Predvsem po temnopoltih ''vu kupmra'' na ulicah, katerih kr mrgoli in ti za vsakem vogalu skušajo nekaj prodat, ali vsaj ''podarit'' nekaj za ''srečo''.
''Vu Kumpra'' in njihova značilna bela rjuha na tleh
Padova je nastala ob rekah Bacchiglione in Brenti.
Pogled s tega mostička me malo spominja na pogled iz našega Tromostovja
Pogled iz mostička
Iz ozke uličice pridemo na trg ''Piazza dei Frutti''
Na trgu je nepregledno število stojnic. Po imeni sodeč je to njihova tržnica, pa ne prodajajo samo sadja; ampak tudi vso drugo kramo z ''made in china'' vred.
''Palazzo della Ragione'' pogovorno mu rečejo kar ''salon'', eden večjih pokritih objektov v Italiji takratnega časa. Zgrajen leta 1212. Vrhnji del je en sam ogromen prostor, kjer so se v zbirali bankirji in sodniki. Danes je vrhnji del rezerviran za razstave, glasbene prireditve in ostale kulturne dogodke. Ni se dalo fotografirat od dlje, ker so bile čez cel trg same stojnice
Spodnji zunanji del so lokali. V notranjosti pokrita tržnica. Na vrhu pa velika dvorana.
Spodnji del ''Salona'' je tržnica.
Smrdljiva, v zelo zanemarjenem stanju. Tipično za naše sosede.
Sardele, vampi, sveže meso, sir, olive in kombinacija ''odličnega'' vonja
Tam mi nebi prodali niti grama mesa!
Pokriti del tržnice
V samem starem delu mesta stoji zanimiva zgradba restavracija ''Caffe Pedrocchi''.
Tistim, katerim ni odveč dati za kavo ali večerjo ''kak'' euro več morate obvezno zavit v to restavracijo.
Leta 1816 je Giuseppe Pedrocchi hotel da tam stoji najlepši ''kafič'' ne le v mestu ampak tudi na svetu. In tako s sodelovanjem beneškega arhitekta zgradil to kavarno.
Do leta 1916 le bila kavarna znana pod imenom ''kavarna brez vrat''. Bila je odprta 24 ur na dan in ni imela vrat. Nižji del stavbe je bil en sam dolg hodnik (pasaža) da si lahko prišel na drugo stran ulice. Tudi danes je podobno, le da so ob vhodu steklena vrata.
Ostali del zgradbe v beneškem stilu je restavracija, ter prostori za kulturne prireditve.
Caffe Pedrocch v ozadju; na levi mestna hiša
Glavno jedro mesta je trg. ''Piazza Vittorio Emanuele II'' kot je uradno poimenovan. Glavni trg, zbirališče tako domačinov, predvsem mladih kot turistov. Dokaj fascinantni pogled na trg.
Z 88620 kvadratnih metrov velik prostor ga v Evropi po velikosti prekaša le Rdeči trg v Moskvi. ''Prato della vale'' kot ga oni imenujejo simbol Padove; Srce, center trga je elipsaste oblike ki ga obdaja kanal v katerem je voda. Kopno povezujejo štirje mostički na vsaki strani. Okrog je postavljenih 78 kipov znamenitih Padovancev tistih časov. Mostičke povezujejo sprehajalne poti, ter fontana.
Le streljaj, kratko malo na velikem trgu se bohoti bazilika ''Basilika di Santa Giustina''
Po nekaterih študijah naj bi stala na nekdanjem poganskem templju.
Zgrajena v 5 stoletju, je ena najstarejših cerkva v Padovi. Posvečena mučenici Justini.
Leta 1117 je bila v potresu delno porušena. Obliko kot je danes je dobila v letih 1532-1579.
Poleg je samostan, katerega je leta 1818 jo je Napoleon ''zavzel'' in preuredil v vojašnico in vojaško bolnišnico.
1919 je bil vrnjen samostanu.
''Basilika di Santa Giustina''
V desni ladiji bazilike se nahaja vodnjak.
''Pozzo dei Martiri'' (1566) vodnjak Padovanskih mučenikov.
Če pogledaš v vodnjak, ki je noter osvetljen vidiš noter kosti teh mučenikov.
Ko nagneš z glavo nad odprtino ful vleče zrak. Kot bi vsi tisti tam ven pihali
In če se sprehodimo čez trg v ozadju že lahko občudujemo bazilika ''Basilica dell Sant' Antonio'', bolj poznana kot ''Il Santo''.
Če danes obiščemo znamenito baziliko sv. Antona v Padovi, ki so jo zgradili kot nagrobno cerkev po njegovi smrti, vidimo vrste vernikov, ki tu molijo. Postavi se nam vprašanje: kaj je tisto, zaradi česar je ta ljudski svetnik tako privlačen celo v 21. stoletju? Kakšna je karizma, ki obdaja lik tega po vsem svetu čaščenega človeka?
Baziliko so začeli graditi leta 1232 .Grajena je v ''mešanem'' stilu; romanski sprednji del, gotski, bizantinski. Dolga je 115 metra, najširši razpon je 55 metrov.
Široki hodniki za oltarjem polni relikviji.
Fotografiranje strogo prepovedano! Na vsakem koraku je kdo ki opozarja na to
No če izklopiš fleš in lahko tudi koga okrog prineseš, če ga ravno ni tam blizu
Čez debelo steklo se lahko opazuje relikvije svetnika.
Del telesa, kateri ni razpadel, je le jezik svetnika
Fotkat itak ne smeš, ker pri ograji stojita dva ''cerkvena buddya''
''Cappella delle reliquie''
Oratorij se ''drži'' bazilike
''L'oratorio di San Giorgio'' oratorij
Skozi baziliko ali pri glavnem vhodu se lahko tudi sprehodimo po delu samostana in njihovih vrtovih.
Kupimo si lahko kak spominek
Ali pa si olajšamo dušo in gremo v eno izmed spovednic
Zelenice samostana.
Pogled na baziliko od znotraj
Tale mi je bil pa full znan
Blizu glavnega trga je tudi Botanični vrt.
Vrt je bil zgrajen 1545 in je najstarejši botanični vrt na svetu.
Namenjen je bil gojenju zdravilnih rastlin v tistem času. Žal je bil ob tisti uri zaprt, tako, da nismo videli nič
Verjetno je še veliko stvari za videt, mimo katerih sem šel.
In vtis?
Stari del mesta je fascinanten, vse ostalo, po tem kar sem vidu je tipično za Italijane.
Važno da je lepo zapakirano...kaj je noter sploh ni važno
Na vrat na nos smo se odpravili še v Padovo.
Še sam točno ne vem za kaj. Ali zaradi Ikee ali Padove same.
Skratka po nekajurnem gužvanju in prerivanju med policami Ikee, smo končno prispeli do Padove.
Glede na to da pred tem ni sledila nobena priprava ogleda mesta, nobene karte….
Da ne omenjam njihove cestne signalizacije, smerokazov, črt na cesti!? Z eno besedo OBUP!!
Padova
Torej se gremo ''turista per caso'' kot bi rekli Italijani (slučajno se grem turista)
In kje začeti? Pri iskanju prostega parkirnega mesta. In seveda treba si je bilo zapomniti kje smo se parkirali. Kako?
Nič lažjega. Par fotk v slučaju izgube orientacije.
Ena od devetnajstih vrat; vhodov v mesto ''Ponte Molino''
Že na pol utrujeni od nakupovanja in šetanja po Ikei končno prispemo v stari del mesta.
Skozi ozke nasvinjane, smrdljive, zapuščene ulice smo končno na ''cilju''.
Malo bolj urejenem delu starega mesta Padove.
Ena iz med nešteto ozkih uličic
Umetnik in negovo delo po 170 dneh dela
Tipične ozke italijanske uličice, po katerih se vozi marsikaj, največ seveda skuterčki, oz njihove slavne Vespe.
Takih parkirišč je veliko
Mesto s približno 211 tisoč prebivalci. Predvidevam, da je kar velik procent tujcev. Predvsem po temnopoltih ''vu kupmra'' na ulicah, katerih kr mrgoli in ti za vsakem vogalu skušajo nekaj prodat, ali vsaj ''podarit'' nekaj za ''srečo''.
''Vu Kumpra'' in njihova značilna bela rjuha na tleh
Padova je nastala ob rekah Bacchiglione in Brenti.
Pogled s tega mostička me malo spominja na pogled iz našega Tromostovja
Pogled iz mostička
Iz ozke uličice pridemo na trg ''Piazza dei Frutti''
Na trgu je nepregledno število stojnic. Po imeni sodeč je to njihova tržnica, pa ne prodajajo samo sadja; ampak tudi vso drugo kramo z ''made in china'' vred.
''Palazzo della Ragione'' pogovorno mu rečejo kar ''salon'', eden večjih pokritih objektov v Italiji takratnega časa. Zgrajen leta 1212. Vrhnji del je en sam ogromen prostor, kjer so se v zbirali bankirji in sodniki. Danes je vrhnji del rezerviran za razstave, glasbene prireditve in ostale kulturne dogodke. Ni se dalo fotografirat od dlje, ker so bile čez cel trg same stojnice
Spodnji zunanji del so lokali. V notranjosti pokrita tržnica. Na vrhu pa velika dvorana.
Spodnji del ''Salona'' je tržnica.
Smrdljiva, v zelo zanemarjenem stanju. Tipično za naše sosede.
Sardele, vampi, sveže meso, sir, olive in kombinacija ''odličnega'' vonja
Tam mi nebi prodali niti grama mesa!
Pokriti del tržnice
V samem starem delu mesta stoji zanimiva zgradba restavracija ''Caffe Pedrocchi''.
Tistim, katerim ni odveč dati za kavo ali večerjo ''kak'' euro več morate obvezno zavit v to restavracijo.
Leta 1816 je Giuseppe Pedrocchi hotel da tam stoji najlepši ''kafič'' ne le v mestu ampak tudi na svetu. In tako s sodelovanjem beneškega arhitekta zgradil to kavarno.
Do leta 1916 le bila kavarna znana pod imenom ''kavarna brez vrat''. Bila je odprta 24 ur na dan in ni imela vrat. Nižji del stavbe je bil en sam dolg hodnik (pasaža) da si lahko prišel na drugo stran ulice. Tudi danes je podobno, le da so ob vhodu steklena vrata.
Ostali del zgradbe v beneškem stilu je restavracija, ter prostori za kulturne prireditve.
Caffe Pedrocch v ozadju; na levi mestna hiša
Glavno jedro mesta je trg. ''Piazza Vittorio Emanuele II'' kot je uradno poimenovan. Glavni trg, zbirališče tako domačinov, predvsem mladih kot turistov. Dokaj fascinantni pogled na trg.
Z 88620 kvadratnih metrov velik prostor ga v Evropi po velikosti prekaša le Rdeči trg v Moskvi. ''Prato della vale'' kot ga oni imenujejo simbol Padove; Srce, center trga je elipsaste oblike ki ga obdaja kanal v katerem je voda. Kopno povezujejo štirje mostički na vsaki strani. Okrog je postavljenih 78 kipov znamenitih Padovancev tistih časov. Mostičke povezujejo sprehajalne poti, ter fontana.
Le streljaj, kratko malo na velikem trgu se bohoti bazilika ''Basilika di Santa Giustina''
Po nekaterih študijah naj bi stala na nekdanjem poganskem templju.
Zgrajena v 5 stoletju, je ena najstarejših cerkva v Padovi. Posvečena mučenici Justini.
Leta 1117 je bila v potresu delno porušena. Obliko kot je danes je dobila v letih 1532-1579.
Poleg je samostan, katerega je leta 1818 jo je Napoleon ''zavzel'' in preuredil v vojašnico in vojaško bolnišnico.
1919 je bil vrnjen samostanu.
''Basilika di Santa Giustina''
V desni ladiji bazilike se nahaja vodnjak.
''Pozzo dei Martiri'' (1566) vodnjak Padovanskih mučenikov.
Če pogledaš v vodnjak, ki je noter osvetljen vidiš noter kosti teh mučenikov.
Ko nagneš z glavo nad odprtino ful vleče zrak. Kot bi vsi tisti tam ven pihali
In če se sprehodimo čez trg v ozadju že lahko občudujemo bazilika ''Basilica dell Sant' Antonio'', bolj poznana kot ''Il Santo''.
Če danes obiščemo znamenito baziliko sv. Antona v Padovi, ki so jo zgradili kot nagrobno cerkev po njegovi smrti, vidimo vrste vernikov, ki tu molijo. Postavi se nam vprašanje: kaj je tisto, zaradi česar je ta ljudski svetnik tako privlačen celo v 21. stoletju? Kakšna je karizma, ki obdaja lik tega po vsem svetu čaščenega človeka?
Baziliko so začeli graditi leta 1232 .Grajena je v ''mešanem'' stilu; romanski sprednji del, gotski, bizantinski. Dolga je 115 metra, najširši razpon je 55 metrov.
Široki hodniki za oltarjem polni relikviji.
Fotografiranje strogo prepovedano! Na vsakem koraku je kdo ki opozarja na to
No če izklopiš fleš in lahko tudi koga okrog prineseš, če ga ravno ni tam blizu
Čez debelo steklo se lahko opazuje relikvije svetnika.
Del telesa, kateri ni razpadel, je le jezik svetnika
Fotkat itak ne smeš, ker pri ograji stojita dva ''cerkvena buddya''
''Cappella delle reliquie''
Oratorij se ''drži'' bazilike
''L'oratorio di San Giorgio'' oratorij
Skozi baziliko ali pri glavnem vhodu se lahko tudi sprehodimo po delu samostana in njihovih vrtovih.
Kupimo si lahko kak spominek
Ali pa si olajšamo dušo in gremo v eno izmed spovednic
Zelenice samostana.
Pogled na baziliko od znotraj
Tale mi je bil pa full znan
Blizu glavnega trga je tudi Botanični vrt.
Vrt je bil zgrajen 1545 in je najstarejši botanični vrt na svetu.
Namenjen je bil gojenju zdravilnih rastlin v tistem času. Žal je bil ob tisti uri zaprt, tako, da nismo videli nič
Verjetno je še veliko stvari za videt, mimo katerih sem šel.
In vtis?
Stari del mesta je fascinanten, vse ostalo, po tem kar sem vidu je tipično za Italijane.
Važno da je lepo zapakirano...kaj je noter sploh ni važno
