Oporoka vs. darilna pogodba

Kinimod

Serpico
4. dec 2007
1.839
0
36
45
SV SI
V naši familiji je babica nekak ustno že razdelila premoženje med bodoče dediče in vsi bolj ali manj vemo, kaj bi naj komu pripadlo. Se pa v vsaki družini najde črna ovca, in tudi pri nas se pričakuje, da bi en od dedičev lahko kasneje zahteval tudi stvari, ki mu naj (po tem dogovoru ne bi pripadale). Babica zdaj predlaga, da bi se zadeve ravno zaradi tega reševale pred njeno smrtjo. Trenutno razmišljamo o dveh opcijah:

- oporoka, s katero bi pač vsi deleži bili napisani
- darilne pogodbe s katerimi bi stvar rešili že zdaj

Ker vem, da je oboje po njeni smrti možno izpodbijati, me zanima kaj je v primeru spora bolj verjetno, da bo ostalo kot bo napisano. Kakšni so sploh stroški posamezne opcije?
 

LaUros

Pripravnik
13. feb 2008
327
0
16
Ljubljana
Ce mene vprasas, sta obe opciji precej bullet-proof. Oporoko se da spodbijati, vendar je potrebno biti nekako utemeljen.

Kako je z obdavcitvijo, pa ne vem. Darilna ima % vrednosti obdavcitve, vsaj tako mislim, oporoka pa ne vem.
 

tony

Guru
23. jul 2007
9.676
1.487
113
Najbolj simple bo oporoka, ki jo sama napiše, zraven morata biti dve priči (po zdravi pameti sklepam, da ne smeta biti njena žlahta
grin1.gif
), ki se podpišeta zraven. Edini problem, ki ga lahko vidim je pač zadostna pismenost.

Če pa gre za večjo vrednost pa klasika z notarjem, ki nekaj stane, bo pa gotovo bolj jasno in korektno napisano.

Nujni delež vsakemu vsekakor pripada. Pa še to: pamet v roke, sranje z dedovanjem je že tako nacionalna folklora
smile-1.gif
 

Radirko

Fizikalc
18. avg 2007
6.242
0
36
Ne vem zakaj bi nujni delez vsakemu apriori pripadal; nekaj casa nazaj sem prebiral razlago na pravnem forumu in so omenili tudi moznost, da se nekdo izkljuci iz dedovanja, ce tako zeli zapustnik (navedeni razlogi v ZD so pa malo smesni in jih lahko pripises komurkoli).

Na istem mestu je bilo tudi razlozeno glede davkov: prvi dedni red naj bi bil brez davka na dediscine in darila.

Pojasnilo DURS

Tudi ne vem od kje to o dveh pricah obvezno - "lastnorocna oporoka" ? Nepismenih ni vec veliko ...
 

tony

Guru
23. jul 2007
9.676
1.487
113
Potem morata biti pa pismeni priči, če si predstavljaš, da bosta ti dve pisali zadevo na papir.
grin1.gif
 

jh07

Pripravnik
22. jul 2007
236
0
16
Najbolje da se dogovorijo vsi dediči skupaj in podpišejo pod dogovor če bodo vsi soglašali z delitvijo ki jo je določila babica potem ne bo problemov, bo pa nastal problem ko se bo en od dedičev, verjetno ko bo bai pokojna, spomnil in zahteval še kak delež od tistih dedičev ki so dobili več kot on.

Oporoka vsekakor 'mora' biti napaisana oziroma je dobro da je napisana saj s tem dokazuješ kaj je kdo prejel itd.

V kolikor se bo delala darilna pogodba in prenos lastništva babice in babi ne bo imela nič dediščine ni in zapuščinske razprave ne bo razen če bo, kot si rekel , črna ovca zahtevala ponovno delitev...tu pa mamo hojo po sodiščih in dokazovanje.

Najbolje bi bilo narediti pogodbo o doživetju, lahko tudi z vsemi dediči v kateri se zapiše , da premoženje po smrti ostane tistemu dediču, ki bo skrbel za babi do konca življenja (plačilo stroškov,....).
 

zomirp

Fizikalc
20. maj 2008
2.993
0
36
Lj - Vič
Pri oporoki lahko nujni dediči zahtevajo nujni delež -če so izključeni iz oporoke (1/2 dednega), le ti pa so: otroci, zakonec.
Če ne bo črna ovca ena od teh, oporoka ne bo problem, saj ostali ne morejo zahtevati nič.
Boljše jo je narediti pri notarju, saj bo morebitna črna ovca tako težko npr. izpodbijala le to na podlagi neprištevnosti (v takem primeru lahko sodišče določi sodnega izvedenca psihiatra, ki za čas njene smrti določi njeno prištevnost).

Darilna pa: nujni dedič bo kasneje vseeno lahko zahteval njuni delež, izpodbijalo se jo bo pa zelo težko, saj so razlogi za to: nezmožnost preživetja darovalca, huda nehvaležnost, kaznivo dejanje zoper darovalca. Je pa res, da davka ni le za 1. dedni red (otroci, vnuki, zakonec), potem pa se stopnjuje do 11 % za nesorodnike. Za vmesne pa ne vem.
 

jh07

Pripravnik
22. jul 2007
236
0
16
Citat:
Uporabnik zomirp pravi:
Pri oporoki lahko nujni dediči zahtevajo nujni delež -če so izključeni iz oporoke (1/2 dednega), le ti pa so: otroci, zakonec.
Če ne bo črna ovca ena od teh, oporoka ne bo problem, saj ostali ne morejo zahtevati nič.
Boljše jo je narediti pri notarju, saj bo morebitna črna ovca tako težko npr. izpodbijala le to na podlagi neprištevnosti (v takem primeru lahko sodišče določi sodnega izvedenca psihiatra, ki za čas njene smrti določi njeno prištevnost).

Darilna pa: nujni dedič bo kasneje vseeno lahko zahteval njuni delež, izpodbijalo se jo bo pa zelo težko, saj so razlogi za to: nezmožnost preživetja darovalca, huda nehvaležnost, kaznivo dejanje zoper darovalca. Je pa res, da davka ni le za 1. dedni red (otroci, vnuki, zakonec), potem pa se stopnjuje do 11 % za nesorodnike. Za vmesne pa ne vem.

izpodbijati darilno pogodbo sploh ni težko, če je dedič izključen samo vloži zahtevek za nujni delež in če na sodišču dokaže da ni prejel nič je darilna pogodba nična in dariloprejemnik mora nijni delež izplačati dediču.

Edina stvar pri kateri ostali dediči ne morajo nič je pogodba o doživetju, pri tem se dedič ali skrbnik lastnika zaveže da mu bo pomagal do konca življenja, to pomeni vsaka pomoč, nedelski sprehodi če si to lastnik želi, doplačilo storitev če lastnik nima dosti denarja (dom, zdravstvo, oskrba,...). tu pa dedič ne mora uveljaviti nujnega deleža.
 

Zgaga

Guru
25. jul 2007
10.578
4.502
113
49
Na sončni strani ALP
Nujni delež se lahko iztrži pri darilni pogodbi in oporoki. Poglej si kot opcijo IZROČILNO POGODBO.
Tu se vsi na koncu podpišejo (pri notarju?) in to je to. Nujega deleža ni več- vsi zadovoljni, ali pa ne...
smile-1.gif
 

jh07

Pripravnik
22. jul 2007
236
0
16
Citat:
Uporabnik Zgaga pravi:
Nujni delež se lahko iztrži pri darilni pogodbi in oporoki. Poglej si kot opcijo IZROČILNO POGODBO.
Tu se vsi na koncu podpišejo (pri notarju?) in to je to. Nujega deleža ni več- vsi zadovoljni, ali pa ne...
smile-1.gif

Z izročilno pogodbo se morajo vsi dediči strinjati, to pomeni da tisti , ki niso dobili nujnega deleža se temu odpovedujejo.
V kolikor katerikoli dedič ne izrazi strinjanja s to pogodbi se smatra premoženje kot dsrilo, ki je nato v pravdi predmet nujnega zapuščine (nujnega deleža.)