Tole je pa kar za citirat, da lahko ostane na tabli za dlje časa - 1. del (post ima omejeno število dovoljenih znakov):
Razmišljanje predsednika SBC – Kluba slovenskih podjetnikov ob dogodkih, ki so konec poletja in v začetku jeseni zaznamovali Slovenijo.
Avtor: Joc Pečečnik, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov
Kaj napisati o vsem, kar se je zgodilo v naši domovini v zadnjem času?
Verjetno bomo posamezniki prišli do različnih zaključkov, dejstvo pa je, da se je mnogo Slovencem podrl svet in da žal ne moremo mimo dejstva, da je naš planet dinamičen in nevaren prostor. Tega se moramo zavedati in svoje reakcije, sovraštvo in mržnje, predvsem pa taktike in posameznike, ki načrtno delijo narod, odstraniti iz družbe.
Pred leti mi je moja stara mama Pavla rekla, da naj pazim, kakšen človek sem, saj me Bog gleda 24 ur na dan in skrbi, da dobim tisto, kar si zaslužim. Stara mama mi je svetovala, naj Boga nikoli za nič ne prosim, ampak naj se mu vedno samo zahvaljujem, ne glede na to, kako nerazumljive ali težke so okoliščine. Kakor koli že, naj si vsak posameznik definira svojega boga, kakor si želi, eno ostaja dejstvo – in to je, da živimo na nevarnem planetu in gostujemo pri stvarstvu ali sili, za katero smo mi vsi skupaj neresen mikronasprotnik oziroma statistična napaka. Če ne najdemo drugih razlogov, se vsak dan lahko zahvalimo, da danes v planet Zemlja ni priletel komet in ga uničil. Tudi to se lahko zgodi in bomo vsi popolnoma nemočni ...
To, kar se je zgodilo, je bilo popolnoma nenapovedljivo in nepredvidljivo. Kot 30-letni navtik, ki vreme kar podrobno spremlja, lahko suvereno izjavim, da se ista vremenska situacija lahko ponovi vsako leto ali celo večkrat vsako leto. Kljub vsem informacijam in tehnologiji danes ne vemo, ali ima ta dogodek res kakršno koli zvezo z globalnim segrevanjem ali gre za ekstremen, a hkrati običajen dogodek, ki se je na Koroškem dokazano že zgodil pred 300 leti.
In kaj se je zgodilo v naših glavah ... Ljudje so doživeli takšen šok, da so pozabili na vse nepomembne delitve in ideologijo in na dan so prišla prava slovenska čustva. Ljudje so se oprali vsega ter s svojim srcem in željo po preživetju samoiniciativno aktivirali mreženje pomoči, ki so ji sledili posamezniki, gasilci, civilna zaščita, gorska reševalna služba, policija in vojska. Ko je že vse teklo, je z dopusta prišla vlada in nato opozicija. Kar naenkrat ni bil več pomemben posameznik, ampak skupnost. Uveljavil se je sistem vsi za enega, eden za vse. Mnogo ljudi je bilo sposobnih samorefleksije in zavedanja, da bi se lahko takšno stanje zgodilo tudi njim, zato so odšli na pomoč, kar je bila posledica skrbi in strahu. Izkazala se je velika želja po pomoči in sodelovanju v skupnem cilju. Tokrat boj za preživetje in obstoj kot posledica delovanja neprimerljivo močnejše narave.
***Slovenijo bomo lažje obnovili, če bo država poskrbela, da bomo plače dvignili za sto odstotkov, ne pa izvajali projekta Slovenija, d. o. o., podjetje za oblast in slast, ki skrbi za vse potrebe državljanov.***
Če bi v Sloveniji združili moči …
Kot podjetnik in človek, ki se počuti srečen in izpolnjen, ko pomaga, ne morem nehati razmišljati o vprašanju, kakšna bi bila moja domovina, če bi to moč Slovencev združili za organizacijo naše države in izkoriščanje razvojnih potencialov. Zagotovo bi bili mnogo boljši, kot smo danes, in med vodilnimi na svetu ...
Slovenci smo fenomen na mnogo področjih. V košarki smo evropski prvaki, pa pol lige igra po šolskih telovadnicah brez navijačev, imamo dva hokejska kluba in reprezentanco, ki se redno uvršča v skupino A na svetovnih hokejskih prvenstvih in je igrala na olimpijskih igrah, imamo nešteto posameznikov v smučanju, kolesarstvu, plezanju, borilnih veščinah in vseh drugih športih. Imamo znanstvenike, podjetnike in mnoge druge. Vse to spraviti v eno energijo in uporabiti za našo novo dobro Slovenijo so moje in bi morale biti naše skupne sanje.
Preveč nabiralcev in premalo sposobnih na oblasti
Če želimo to narediti, moramo v osnovi narediti velike korake, ki jih naša politika ni sposobna sprejeti desetletja, saj je oblast slast, ki obrača in upravlja velike količine denarja. V njej je preveč nabiralcev in premalo razumnih ljudi, ki bi sploh znali in želeli narediti nekaj dobrega za domovino. Politika bi morala biti tiho in brez medijev izvajati zastavljen program. Žal ga nima, saj ga zaradi parcialnih interesov, neglobalne vizije in stanja posameznikov, ki teh izkušenj nimajo, ne zna, hkrati pa tudi ne želi narediti. Zato že desetletja ostajamo pri isti lajni. Prišli smo do stanja, ki spominja na tisto v 80. letih, manjka nam le še veliki vodja. Država rine stran od smernic EU v jugoslovanske spomine, kjer je središče sveta država.
V zadnjih letih je na EU letelo mnogo kritik, pa čeprav smo si jo ob sprejetju tako želeli. Če smo bili v prvih letih vstopa v EU zlati učenec, je bilo pozneje vse več vprašanj, kaj sploh delamo v EU, ali nam ta škoduje ali pomaga, da o tem, da imamo novi birokratski Beograd, sploh ne govorim ... Zdaj bo EU spet naša ljuba mati, ki bo pomagala. Če ob zadnji katastrofi pogledamo odziv evropskih držav, lahko ugotovimo, da nas ima EU bolj rada kot imamo mi njo.
Zakaj vlada ne mara podjetnikov
Ujma je prinesla mnogo nesreč, dejstvo pa je, da je sedanji vladi posijalo sonce. Vlada bo zaradi ujme preživela in oddelala svoj mandat. Situacija bo uporabljena, da se bo »domovina« izkoristila, da se krepi država. Pot do cilja je odprta, pa še sovražnika imamo. Čas je, da se naredi Slovenija, d. o. o., podjetje za oblast in slast.
Naj začnem drugače, podjetje Slovenija, d. o. o., je prispodoba za državno upravljanje. Če ti uspe, da dobiš v roke vse, pomeni, da si dobil moč, kjer se morajo vsi »tepci« v državi tebi podrediti in jih lahko kontroliraš. Tukaj je stična točka. Vlada podjetnikov ne mara prav zato, ker je od njih odvisna.
Vsi drugi, ki jih ne kontroliraš, ker so ekonomsko neodvisni (beri: tisti, ki delajo, kmetje, obrtniki, podjetniki, posamezniki), so sovražniki. Oni so material, ki ga je treba na tak ali drugačen način v tišini in stran od medijev diskreditirati in uničiti. Ostane država, kot smo jo imeli nekoč, ki je središče sveta in, kot kaže, si politiki želijo, da pride nazaj. Naravni podpornik so tudi sindikati, ki bi se morali boriti za pravice delavcev, v mnogo odzivih pa vidimo, da jim je boj za državo pomembnejši. To je naravno, ampak ne konvencionalno in ne logično. Sindikati bi morali biti enakomerno razpršeni med državo in delodajalci s ciljem, da ščitijo zaposlene. Pri nas so na strani države.
Pomoči podjetnikov ni želela nobena vlada
Mislim, da je čas, da se javno pove, da naj dragi državljani ne skrbijo preveč, saj bomo kmalu bomo dobili raj, kjer bomo vsi enake ovce, oblečeni v ista oblačila, v Revozu bomo zagnali proizvodnjo trabantov in imeli bomo vsi enake avte. Plače bodo minimalno enake ne glede na naš učinek. Tisti, ki imajo izobrazbo, bodo dobili več, pa tudi če ne znajo zamenjati gume na avtu. Država že deluje v smeri, da bo poskrbela za vse. Država bo pomagala, država bo dala, država išče rešitev, država gradi, država bo organizirala, država bo nasitila. Vas to na kaj spominja?
Kje je tukaj odgovornost posameznika in njegov doprinos? Ni je, posameznik je izničen. V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov smo večkrat ponudili dialog in našo pomoč. Sposobni smo pripraviti in uskladiti sistem plač in davkov, da bo bolj pravičen. Za končni cilj novega davčnega sistema bi si morali postaviti večje plače zaposlenih in boljše življenje, hkrati pa bi se moralo več denarja steči v državni blagajno. Še nobena vlada ni želela pomoči najboljših podjetnikov, ki vse življenje ustvarjajo uspešne zgodbe in znajo z denarjem. Vlada pričakovano spretno manipulira in odvisne ter medijev željne, etablirane delodajalske organizacije drži na cevkah, nas, podjetnikov, pa se izogiba. Pogovarja se z nami, nič konkretnega pa ne naredi.
V Sloveniji nimamo pravice do dobrih plač
Dejstva ne lažejo. Plače zaposlenih v Sloveniji so prenizke in takšne, da ljudje svoje dobrine pridobivajo le na medgeneracijski način in s trdim delom (tudi ročnim), ki predstavlja vseživljenjski proces. Ujma je mnogim uničila vse, pustila jim je le kredite. Ljudje so v globoki stiski.
Namesto da bi prispevke znižali, znižali določene stroške v državi in postavili sistem, da bi delodajalci ljudem dali višje plače, je bolje, če so Slovenci odvisni od države. Podjetniki smo vedno tisti, ki smo krivi, da ljudje premalo zaslužijo, ker gledamo na ekonomsko logiko. To je naš »job«. Oprostite, se vam zdi razumno, da je treba pri nas za 9.000 evrov neto plače za dobrega delavca plačati 16.000 evrov, nato pa še dodatnih nekaj tisoč evrov, kar delodajalca na koncu stane 25.000 evrov? Medtem pa naša konkurenca na Hrvaškem za 10.000 evrov neto plače delavca državi plačuje približno 5.900 evrov dodatka, kar je skupaj 15.900 evrov.
Večine državljanov to ne zanima, saj prispevkov ne čutijo v denarnici, ker prispevke za njih plačujeta delodajalec ali država. Ljudje pogosto ne razumejo, da so ti prispevki njihov denar in če bi jih država zmanjšala, bi oni dobili višjo neto plačo.
***Slovenci nimamo pravice do dobrih plač in do tistega, kar plačujemo, zato nam bo pomagala država.***
Kaj se zgodi s podjetjem, ki zaračunava storitve, a jih ne dostavi?
Naj na hitro zastavim še eno zelo realno vprašanje, ki v naši družbi ni več realno in logično, povezano pa je s prispevki v zdravstveno blagajno. Kaj se zgodi s podjetjem, ki od svojih strank pobira denar in ne dobavlja plačane storitve? Zgodi se to, da se ga označi za kriminalca, dodeli se mu zaporna kazen, spravi v stečaj ...
***Slovenci plačujemo zdravstvene storitve, ki jih ne dobimo. ***