Odnos do staršev
- Ustvarjalec teme kloshar
- Začetni datum
Odnos do staršev; nasplošno zelo v redu. Z mami sva postali z leti najboljši prijateljici in lahko ji zaupam vse, vedno mi bo dala pravi nasvet in stala mi bo ob strani, če bom naredila ne vem kaj. Vedno se bo potegnila zame.
S fotrom imava tudi bolj prijateljski odnos; ponavadi se zvečer zavaliva na kavč in srkava kako vino, ravno ta vikend je bil na sporedu čokoladni whiskey in grickava kake slane grickalice, gledava film in se reživa ko utrgana. Pred njim si tud upam prižgat cigaret (mami pač ve, da kadim ampak pred njo mi je smotano prižgat kljub temu da ve...nekako se mi ne da prenašati tistih; Pa zakaj, pa ne delaj to ipd.) in včasih si jih tud "kradeva"
. Fotr mi predava o tipih in pove, kako tipi gledajo na kakšne zadeve pri ženskah in podobne stvari. Oba obožujeva ironični humor, podyebavanje drugih, sarkazem in podobno. Škoda le, da imava za take stvari vedno premalo časa.... Razlika v letih; jaz 22, on 60.
Starši me na nek način še vedno preživljajo in dokler živim pri njih, bojo vedeli kje približno sem in s kom sem, ker se mi to zdi edino pravilno. Indeks jim vsake toliko pokažem sama, da pač vidijo da delam izpite če me že finančno podpirajo -kaj je v tem narobe? Nič, samo zaupanje se utrdi in prijateljstvo.
Lahko rečem, da sem precej navezana na starše in še vedno gremo kam skupaj; ko sem bila majhna smo vedno hodili na izlete po celotni Sloveniji in to pogrešam včasih. Pač, rada ju imam in tega me ni sram priznat.
Glede vtikovanja v osebne zadeve; se ne vtikata preveč. Sem že dojela, da si zame želita itak najboljše ampak tud onadva sta že dojela, da znam sama zase poskrbet in da mi lahko zaupata glede zadev kot so, da se ne bom družila ravno s kakšnimi narkomani ali pa zapadla v drogo, sumljivo družbo...
Skratka, js svojih staršev nimam za neko nujno zlo. So mi prijatelji, na katere se lahko VEDNO 300% ZANESEM.
S fotrom imava tudi bolj prijateljski odnos; ponavadi se zvečer zavaliva na kavč in srkava kako vino, ravno ta vikend je bil na sporedu čokoladni whiskey in grickava kake slane grickalice, gledava film in se reživa ko utrgana. Pred njim si tud upam prižgat cigaret (mami pač ve, da kadim ampak pred njo mi je smotano prižgat kljub temu da ve...nekako se mi ne da prenašati tistih; Pa zakaj, pa ne delaj to ipd.) in včasih si jih tud "kradeva"
Starši me na nek način še vedno preživljajo in dokler živim pri njih, bojo vedeli kje približno sem in s kom sem, ker se mi to zdi edino pravilno. Indeks jim vsake toliko pokažem sama, da pač vidijo da delam izpite če me že finančno podpirajo -kaj je v tem narobe? Nič, samo zaupanje se utrdi in prijateljstvo.
Lahko rečem, da sem precej navezana na starše in še vedno gremo kam skupaj; ko sem bila majhna smo vedno hodili na izlete po celotni Sloveniji in to pogrešam včasih. Pač, rada ju imam in tega me ni sram priznat.
Glede vtikovanja v osebne zadeve; se ne vtikata preveč. Sem že dojela, da si zame želita itak najboljše ampak tud onadva sta že dojela, da znam sama zase poskrbet in da mi lahko zaupata glede zadev kot so, da se ne bom družila ravno s kakšnimi narkomani ali pa zapadla v drogo, sumljivo družbo...
Skratka, js svojih staršev nimam za neko nujno zlo. So mi prijatelji, na katere se lahko VEDNO 300% ZANESEM.
Tole sta pa zdej različna pomena. A ga ti vtikaš notri al ga vtikuješ notri?? (recimo v Korla) Sicer je pa to stvar dialekta.
Tjaša, pošteno, maš dobrega fotra.
gretzky,
ma to sem hotel že zdavnaj odpreti, recimo pa da je bil povod, da delajo take grozne scene zaradi tega, ker pač še nimam pogojev za 2. letnik (2 izpita). Da jih imam tako poln k. zaradi tega, da jih bom še zasovražil. Že 100x sem si dejal, da bosta že videla hudiča enkrat, da se moram samo še malo finančno osamosvojit, pa jih pošljem nekam. Da jima bom dokazal, da me boli k. za njune everčke in za doto, ki mi jo pripravljata, da bi si rad sam kaj ustvaril. Njuno teženje izvira kao iz skrbi, žalosti zaradi lastnega neuspeha, ampak po drugi strani to tudi name vpliva zelo negativno, ker zelo nerad vidim, da me kdo yebe in ker vem, da me bosta enkrat pripeljala do takega aftekta, da bo samo pokalo.
(to je bilo zdej napisano v brzini vetra)
Tjaša, pošteno, maš dobrega fotra.
gretzky,
ma to sem hotel že zdavnaj odpreti, recimo pa da je bil povod, da delajo take grozne scene zaradi tega, ker pač še nimam pogojev za 2. letnik (2 izpita). Da jih imam tako poln k. zaradi tega, da jih bom še zasovražil. Že 100x sem si dejal, da bosta že videla hudiča enkrat, da se moram samo še malo finančno osamosvojit, pa jih pošljem nekam. Da jima bom dokazal, da me boli k. za njune everčke in za doto, ki mi jo pripravljata, da bi si rad sam kaj ustvaril. Njuno teženje izvira kao iz skrbi, žalosti zaradi lastnega neuspeha, ampak po drugi strani to tudi name vpliva zelo negativno, ker zelo nerad vidim, da me kdo yebe in ker vem, da me bosta enkrat pripeljala do takega aftekta, da bo samo pokalo.
No pri nas je zelo podobno kot pri Tjaši.
Z mami sva fajn frendice, marsikaj se da z njo pomenit, pogovorit. Isto z očijem...ker pač nimamo sina pri bajti, skupaj kake tehnične stvari brkljava (računalnik, programi, mobiteli, ipd.), gledava film (mami ni tolk tv freak), ipd. Se da tut z njim marsikaj pogovarjat, v OŠ je vedno on z mano sedel in izgubljal živce ob moji "zabitosti" za matematiko, nezmožnost delanja črke O oziroma delanju krompirjev namesto črke O, ipd. Uglavnem se super razumemo in mi tudi niso nujno zlo.
Isto se mi zdi fer, da glede na to, da še vedno živimo skupaj, povem če kam grem, kdaj pridem, če grem za dlje časa - koliko časa me ne bo...Sej ne živimo en mimo drugega, nisem najemnik ampak član familije. Za ocene mi je logično da povem, ker je to del normalnega pogovarjanja (v smislu zakaj sem slabe volje, kako mi je šlo na izpitu, ipd. ne pa zato, da bi mi morili, težili, ipd.). Doma mi ni treba dajat denarja (pravita naj raje šparam), si pa za vse svoje stroške in potrebe služim svoj denar.
Uglavnem srečna sem, da imam take starše!
Z mami sva fajn frendice, marsikaj se da z njo pomenit, pogovorit. Isto z očijem...ker pač nimamo sina pri bajti, skupaj kake tehnične stvari brkljava (računalnik, programi, mobiteli, ipd.), gledava film (mami ni tolk tv freak), ipd. Se da tut z njim marsikaj pogovarjat, v OŠ je vedno on z mano sedel in izgubljal živce ob moji "zabitosti" za matematiko, nezmožnost delanja črke O oziroma delanju krompirjev namesto črke O, ipd. Uglavnem se super razumemo in mi tudi niso nujno zlo.
Isto se mi zdi fer, da glede na to, da še vedno živimo skupaj, povem če kam grem, kdaj pridem, če grem za dlje časa - koliko časa me ne bo...Sej ne živimo en mimo drugega, nisem najemnik ampak član familije. Za ocene mi je logično da povem, ker je to del normalnega pogovarjanja (v smislu zakaj sem slabe volje, kako mi je šlo na izpitu, ipd. ne pa zato, da bi mi morili, težili, ipd.). Doma mi ni treba dajat denarja (pravita naj raje šparam), si pa za vse svoje stroške in potrebe služim svoj denar.
Uglavnem srečna sem, da imam take starše!
Kloshar, če te starši tok sekirajo samo zaradi yebenih 2 izpitov, se vpraši (oziroma vprašaj njih...) a jim to res tok pomeni, ali jima več pomeni da si drugače razgledan bister inteligenten človek, zdrav, zmožen dela, si energičen in dobrovoljen? Dopovej jima, da izobrazba ni vse!! Tud men so neki težil ko sem zavozila lansko leto na neki X fakulteti kjer me študij ni niti najmanj zanimal, ampak terorja pa niso izvajali -.ker se zavedajo, da je v življenju pomembno še kaj drugega kot to, da imaš izobrazbo, pa sama dva imata le štiriletne srednje, ampak hvalabogu ne razmišljata v smeri da morata na meni zato izživet svoje sanje.
Used se in pogovor se z njima, samo ne vpit -ostan miren, no matter what, NE JEZIKAJ, samo povej svoje.
Težko je prevzgojit starše, ampak ... Po drugi strani pa poznam ogromno ljudi, ki se niso razumel s starši ravno zaradi tega, ker so jim le-ti težili SAMO zaradi šole/faksa, po tem ko so se pa zaposlili (In šli na svoje) so pa postali najboljši prijatelji in se sploh niso več kregali, prou fajn so se začel razumet. Najbrž bo pri tebi tud tko...
Na svoje pa spet ni tok lahko it; dokler imaš stanovanje/sobo v najemu, se ne moreš prijaviti na novem naslovu in če maš zaguljene stare, ti bojo potem težil še zarad tega ker boš prijavljen pri njih. Garsonjero/stanovanje je pa dandanašnji ZELOOO težko sam kupiti.
Used se in pogovor se z njima, samo ne vpit -ostan miren, no matter what, NE JEZIKAJ, samo povej svoje.
Težko je prevzgojit starše, ampak ... Po drugi strani pa poznam ogromno ljudi, ki se niso razumel s starši ravno zaradi tega, ker so jim le-ti težili SAMO zaradi šole/faksa, po tem ko so se pa zaposlili (In šli na svoje) so pa postali najboljši prijatelji in se sploh niso več kregali, prou fajn so se začel razumet. Najbrž bo pri tebi tud tko...
Na svoje pa spet ni tok lahko it; dokler imaš stanovanje/sobo v najemu, se ne moreš prijaviti na novem naslovu in če maš zaguljene stare, ti bojo potem težil še zarad tega ker boš prijavljen pri njih. Garsonjero/stanovanje je pa dandanašnji ZELOOO težko sam kupiti.
Ma ja, sej vem, drugo je, če si bila ti vpisana na fakulteto, ki ti sploh ni ležala, ki ti je bila ogabna ... Moja stara se pa sprašujeta, ali sem premalo sposoben za na fakulteto (snov vesta, da imam rad) ali pa sem taka težka lenoba (ker sem pač dobil 2 izpita 6, 2 pa še imam za pogoje). Stari je kul, faca, ve kako je ko si mlad, mama pa je bila že v študentskih časih zategnjena (1x v življenju pijana) do amena in pričakuje, da bom tudi jaz cele noči bulil v knjigo. In čeprav je super do mene, mi kuha, pere, kupuje cape, posoja avto, se po drugi strani preveč sekira in tudi preveč mori zaradi tega. Pa čeprav ji vedno dokažem, da ma koncu vedno zlaufa, bi imela ona rada ne vem kakšnega superb otroka. Zato celo hodi na stran naše fakultete in spremlja, kaj se dogaja, da ja ne bom kaj prikril. Po drugi strani sem pa sam tak, da ne prebavljam poročanja o vseh izpitih, snovi ... doma, ker se mi zdi, da je to moja stvar in da jo bom že zlaufal na tak in drugačen način. Tega pa se ji ne da ubit v glavo. Ker vedno začne s tistim "dokler ti bom jaz kuhala, pospravljala ..., boš ti to pa to" in to me spravlja ob živce.
Seveda hoče, da si "superb otrok". Tudi če boš postal predsednik sveta ti bo rekla srajc pa še vedno ne znaš likat.
Lahko si srečen, da imaš takšna "zatežena" starša. Tisti, ki tega nimajo, razumejo pomen.
Lahko si srečen, da imaš takšna "zatežena" starša. Tisti, ki tega nimajo, razumejo pomen.
A si videla kaj je pol napisal?
"se pa sprašujeta, ali sem premalo sposoben za na fakulteto (snov vesta, da imam rad) ali pa sem taka težka lenoba"
Tjasa, kaj jo je tipcek tako len kot tudi tup (in seveda najbolj pameten na svetu) - naj jima dopove, da je dovolj ze to, da diha?
"Dokler boš pod mojo streho nimaš svobode..." Kaj boš pa potem s takšnim odnosom, ko se bo "mulo" postavu na svoje noge? Verjetno ne bo mel ravno lepih spominov na tebe, če si mu vedno ukazoval.
Pomoje je najbolš, da ti starši ponudjo, da te bojo financiral dokler redno študiraš (če so tega finančno zmožni). Če pavziraš pejt delat. Pa brez vsakodnevnega kreganja in vtikovanjav tvoje zadeve in študij. S tem se sam škodi in vnaša razdor v družino. Tok ti lahko nudmo, če boš to pametno izkoristu je tvoja stvar. Če ne boš ti bo čez par let žal.
mani on proti 40im =)
jaz sem zivel sam z mamo v garsonjeri. Iz tega je izviral tudi precej napet odnos. Indexa nikoli nisem pokazal. Tezavaje bila v tem da tudi ne bi bilo kaj veliko za pokazat. Odselil sem se na svoje, se malo zresnil, ona se ne vtikavec vame in sva poslihtala odnose. In ne bos verjel, sedaj bo tudi v indexu nekaj za pokazat.
clovek_mora_sam_zase_skrbet_da_se_zresni.press
jaz sem zivel sam z mamo v garsonjeri. Iz tega je izviral tudi precej napet odnos. Indexa nikoli nisem pokazal. Tezavaje bila v tem da tudi ne bi bilo kaj veliko za pokazat. Odselil sem se na svoje, se malo zresnil, ona se ne vtikavec vame in sva poslihtala odnose. In ne bos verjel, sedaj bo tudi v indexu nekaj za pokazat.
clovek_mora_sam_zase_skrbet_da_se_zresni.press
