Sem prebral članek v Financah. Stvar, kot jo opisuje @msenjur je najbrž dobra rešitev za financiranje lokalnih turističnih objektov, a težava je, ker predlog, kot je objavljen v Financah, meri v smer kvazi davka, ki bi ga morali plačevati vsi gospodarski subjekti, ki poslujejo na turističnem območju, denar pa bi se stekal v STO.
Sporno se mi zdi:
- Zakaj bi morali plačevati vsi gospodarski subjekti, tudi tisti, ki neposredno ali posredno ne ustvarijo nobenih prihodkov na račun turizma? Recimo, da je slo. obala v celoti turistično območje (kar dejansko je). Torej kdorkoli ima tam sedež podjetja, tudi če na račun turizma neposredno ali posredno ne zasluži nič, bi moral plačevati ta kvazi-davek. Medtem ko nekdo z isto dejavnostjo v recimo Ilirski Bistrici ne bi bil zavezan za plačevanje tega -> absolutna diskriminacija.
- Kako bi definirali turistična območja? Na nivoju ulice, naselja, občine? Neizbežni bi bili tudi absurdi, ko bi sedež enega podjetja bil 10m stran od sedeža drugega, vmes pa meja turističnega območja. Eden bi moral plačevati (po možnosti podjetje, ki na račun turizma nima nobenih prihodkov), drugi (ki po možnosti v celoti živi od turizma) pa ne.
- Zelo verjetno neskladje z ustavo (svobodna gospodarska pobuda, prepoved diskriminacije, enakost pred zakonom, načelo pravičnosti).
- Beg podjetij iz turističnih območij. V večini primerov le fiktivno, s poštnimi nabiralniki na drugi lokaciji.